Franja

Zadetki iskanja

  • hiteti čemu naproti frazem
    (bližati se) ▸ siet valami felé, igyekszik valami felé
    Vsak dan prinese kaj novega in za vsakega starša je pravi mali čudež, ko opazuje, kako drobceno bitje hiti odraslosti naproti. ▸ Minden egyes nap valami újat hoz, és a szülő számára felér egy csodával, amikor látja, hogyan siet az apróság a felnőttkor felé.
  • hitra hrana stalna zveza
    (o načinu priprave jedi) ▸ gyorsétel
    Tudi kadim ne in ne jem hitre hrane. ▸ Nem dohányzom és nem fogyasztok gyorsételeket.
    Jejte redno in dobro najmanj trikrat na dan, izogibajte se hitri hrani in alkoholu. ▸ Egyen rendszeresen legalább háromszor naponta jól, kerülje a gyorsételeket és az alkoholt.
    Raziskave kažejo, da se tisti, ki jedo v restavraciji s hitro hrano dvakrat na teden, v dveh letih zredijo v povprečju za 4 kilograme. ▸ A kutatások szerint azok, akik hetente kétszer esznek gyorsételeket, két év alatt átlagosan 4 kilogrammot híznak.
  • hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

    1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

    2.
    hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

    3.
    ne hoteti nicht wollen
    noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
    noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

    4.
    hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
    ne bi hotel … ich möchte nicht …
    ne da bi hotel ohne es zu wollen

    5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

    6. hoče:
    naj bo, kar hoče komme, was da wolle
    naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
    če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
    |hočem:
    hočem reči ich wollte/will sagen
    hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
    |hočeš:
    hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
    kolikor hočeš česa jede Menge (von)
    |hočete:
    kot hočete nach ihrem Belieben
  • hrenovka samostalnik
    1. pogosto v množini (vrsta klobase) ▸ virsli
    piščančja hrenovka ▸ csirkevirsli
    vegetarijanske hrenovke ▸ vegetáriánus virsli
    pečene hrenovke ▸ sült virsli
    skuhati hrenovke ▸ virslit főz
    hrenovke na žaru ▸ grillezett virsli
    par hrenovk ▸ egy pár virsli
    puranja hrenovka ▸ pulykavirsli
    telečja hrenovka ▸ borjúvirsli
    Zadnji dan smo podelili priznanja in diplome, kurili taborni ogenj in spekli hrenovke. ▸ Az utolsó napon az okleveleket és a diplomákat adtuk át, tábortüzet raktunk és virslit sütöttünk.
    Najraje imam špinačo, krompir in hrenovke, od sadja pa jagode. ▸ A legjobban a spenótot, a burgonyát és a virslit, a gyümölcsök közül pedig az epret szeretem.
    Povezane iztočnice: hrenovka v testu

    2. neformalno, lahko izraža negativen odnos (moški spolni ud) ▸ bőrös virsli [férfi nemiszerv]
    Rada bi kljub njegovi mini hrenovki ostala z njim. ▸ Apró virslije ellenére is szeretnék együtt maradni vele.
  • idiotka samostalnik
    1. izraža negativen odnos (nepreudarna, nespametna ženska) ▸ idióta, félnótás, bolond
    Ne imej babice za idiotko! ▸ Ne nézd idiótának a nagyit!

    2. (ženska z motnjo v razvoju) ▸ idióta, bolond, félnótás
    V vasi mojega očeta je živela idiotka, ki je bila čez dan zaprta v hiši. ▸ Apám falujában élt egy félnótás nő, akit napközben a házba zártak.
  • igra četverk stalna zveza
    šport (vrsta igre pri golfu) ▸ négyes [golfjáték]
    Drugi dan so bile najprej na sporedu igre četverk z dvema žogicama in Američani so tokrat pokazali bolj homogeno in taktično igro. ▸ A második napon elsőként a kétlabdás négyesek következtek, és az amerikaiak ezúttal sokkal egységesebb és taktikusabb játékot mutattak.
  • iks1 moški spol (-a …) das X
    dan iks ein Tag X
    noge na iks X-Beine
  • im|eti1 [é] (-am) ne imeti: nimam

    1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
    ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
    imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
    imeti od herhaben von
    imeti pred seboj vor sich haben
    imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
    imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
    imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
    imeti za seboj hinter sich haben

    2.
    imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
    imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
    | ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

    3. kot glagol nepopolnega pomena:
    imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
    imeti ugodnosti begünstigt sein
    imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
    imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
    imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
    imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

    4.
    imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
    imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
    imeti v asortimentu trgovina: halten
    (gojiti) živali: halten

    5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • in konj.

    I.

    1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
    oče in sin padre e figlio

    2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
    čast in slava onore e gloria

    3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
    tisoči in tisoči migliaia e migliaia
    spet in spet sempre di nuovo
    krog in krog tutt'intorno

    4. (za seštevanje) più, e:
    ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

    6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
    gospod ta in ta il signor tal dei tali
    rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
    treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

    7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
    mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

    8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
    večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noč in dan delati lavorare notte e giorno
    pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

    II. (v vezalnem priredju)

    1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
    fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

    2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
    to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

    3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
    ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

    4. (za izražanje namena) e:
    pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

    5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
    to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
    ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
    sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
    odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

    7. (čeprav, četudi) anche se:
    trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  • inavgurácija inauguration

    dan inavgurácije predsednika ZDA Inauguration Day (january 20th)
  • inovátor innovator

    Dan inovátorjev Innovator's Day
  • ist|i (-a, -o)

    1. (istoveten) derselbe (kratica : ders.), dieselbe, dasselbe
    isti dan/istega dne am selben Tag
    isti trenutek/isto leto im selben Moment/Jahr
    isti teden/isto uro in der selben Woche/Stunde
    v isti hiši im selben Haus
    ob istem času zur selben Zeit
    Naslov ist? Selbe Adresse?

    2. (istovrsten) der/die/das gleiche
    iste vrste gleichartig, einerlei, biologija artgleich
    iste barve gleichfarbig
    istega ranga gleichrangig
    biti istega mnenja einer Meinung sein (mit), Ansichten teilen (mit)
    iz istega lesa/testa figurativno vom gleichen Holz
    istega pomena/z istim pomenom gleichbedeutend (mit)
    v istem cenovnem razredu in derselben Preislage
    z istim številom točk punktgleich (tudi šport)
    istih let gleichalt(e)rig
    istih misli [gleichdenkend] gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt
    ostati isti cena: [gleichbleiben] gleich bleiben
    |
    figurativno iste sorte ptiči skupaj letijo gleich und gleich gesellt sich gern
    vse meriti z istim vatlom alles nach der gleichen Elle messen
    spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
    ista figa dieselbe Scheiße
    | ➞ → koš, ➞ → sapa
  • ísti the same

    prav ísti the very same, the selfsame
    na ísti način in the same way, arhaično in like manner
    v ístem trenutku at the same moment
    íste vrednosti at par
    vedno ísta pesem it is always the same old story
    sva íste starosti we are the same age
    ísti, ki... the same one who (ali that)...
    včeraj ob prav ísti uri yesterday at this selfsame hour
    na ísti ravni z on a level with, flush with
    konec koncev pride to na ísto that comes (down) to the same thing in the end
    vedno ísti opravijo vse delo it's always the same ones who do all the work
    napraviti ísto to do the same, to do likewise
    to je popolnoma ísto it's as long as it's broad, it is six of one and half-a-dozen of another
    delati dve stvari v ístem času to do two things at once
    to je ena in ísta stvar that is one and the same thing
    odpotoval sem še ísti dan I left that very (same) day
    stanujejo v ísti hiši kot mi they live in the same house as we do
    vsi tečejo v ísto smer they are all running in the same direction
    ísto, prosim! (v kavarni) same again, please!
  • istočasno prislov
    1. (hkrati; sočasno) ▸ egyidejűleg, egyszerre, egy időben
    istočasno vključen ▸ egyszerre részt vesz
    V tritedenski program je istočasno vključenih 20 ljudi, traja pa približno dve uri na dan. ▸ A háromhetes programban egyszerre 20 ember vesz részt, és naponta körülbelül két órát vesz igénybe.
    istočasno izvajati ▸ egyidejűleg kivitelez
    istočasno potekati ▸ egyidejűleg zajlik, egy időben folyik
    Kampanja istočasno poteka na Češkem in na Slovaškem. ▸ A kampány Csehországban és Szlovákiában egy időben zajlik.
    istočasno z volitvami ▸ a választásokkal egy időben
    biti istočasno na istem kraju ▸ egy időben ugyanott van
    Odkrila sem več pešpoti, po katerih se lahko lepo in varno sprehajamo in imamo istočasno čudovite razglede. ▸ Több olyan gyalogutat is felfedeztem, ahol szépen és biztonságosan lehet sétálni, és közben gyönyörű kilátás nyílik.
    Volitve potekajo istočasno na vseh članicah univerze. ▸ A választások minden tagegyetemen egy időben zajlanak.

    2. (uvaja dodatno dejstvo ali nasprotje) ▸ ugyanakkor, közben
    istočasno pa ▸ ugyanakkor azonban, ugyanakkor pedig, de ugyanakkor
    Želel je prijeti žogo, istočasno pa jo brcniti daleč stran. ▸ Szerette volna elkapni a labdát, egyúttal pedig jó messzire elrúgni.
    Odločitev je njuna in jo povsem spoštujem, istočasno pa obžalujem, ker se nista odločila drugače. ▸ Kettőjüknek kell erről dönteniük, és teljes mértékben tiszteletben tartom, ugyanakkor viszont sajnálom, hogy nem döntöttek másképp.
  • iz prep.

    1. (izraža premikanje navzven) da, di:
    stopiti iz hiše uscire di casa
    priti iz Nemčije venire dalla Germania

    2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
    sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
    iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

    3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
    kava iz Brazilije caffè del Brasile

    4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
    prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

    5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
    obleka je iz mode il vestito è fuori moda
    bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

    6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
    spomini iz mladosti ricordi di gioventù

    7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
    kipec iz brona statuetta di bronzo
    izpit iz matematike esame di matematica

    8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
    storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
    oditi iz protesta andarsene per protesta

    9. (za izražanje odnosa do koga) di:
    briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

    10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
    prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
    iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
    iz srca rad di tutto cuore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
    biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
    biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno
  • íz from, out of; of, by, through, for, because of

    iz angleščine from (the) English
    iz ambicije for (ali because of) ambition
    iz dneva v dan from day to day
    iz glave (na pamet) by heart, from memory, extempore, off-hand
    iz ljubezni for love
    iz ljubezni do for love of
    iz mode out of fashion
    narejen iz made of (ali from)
    iz (notranjosti) hiše from within the house
    iz leta v leto year by year
    iz prepričanja by conviction
    iz izkustva from experience
    iz radovednosti out of curiosity
    iz tega razloga for this reason
    iz skoposti through (ali because of) avarice
    iz sovraštva through hatred
    iz strahu for fear (pred... of...)
    iz usmiljenja out of pity
    iz vljudnosti through politeness
    iz dobrega vira from a good source
    biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with anger
    je tvoja ura iz zlatá? is yours a gold watch?
    ima hčer iz prvega zakona he has a daughter by his first marriage
    piti iz kozarca to drink out of a glass
    priti iz Zagreba to come from Zagreb
    prevesti iz slovenščine v angleščino to translate from Slovene (ZDA Slovenian) into English
    razvideti iz to see by
    ni si upal iz hiše he did not dare venture out of the house
  • izbíra choice; act of choosing; selection; (od dveh stvari) option, alternative

    po izbíri, na izbíro at choice
    težavna izbíra dilemma
    na izbíro dan optional, facultative
    nikakršna izbíra Hobson's choice; (blaga, trgovina) assortment, line; collection; (zaloga) stock
    brez izbíre indiscriminately, promiscuously
    izbíra poklica the choice of a career
    po lastni izbíri of one's own choosing
    velika izbíra po nizkih cenah a large assortment at low prices
    lepa izbíra svilenega blaga a fine collection of silks
    nimam druge izbíre, kot da plačam I have no option but to pay
    imeti na izbíro to be able to pick and choose
    ne imeti izbíre to have no choice
    druge izbíre nimate you have no option
    poslali vam bomo izbíro vzorcev we will send you a choice of samples
    prepustiti komu izbíro to leave to someone's option (ali choice)
  • izdaj|a1 ženski spol (-e …)

    1. (izstavitev) dokumenta: die Ausstellung, uradniško: die Ausfertigung, -ausfertigung (menice Wechselausfertigung), pravo die Erteilung (vizuma Sichtvermerkserteilung, patenta Patenterteilung)

    2. (izročanje/razdeljevanje) die -ausgabe (prtljage Gepäckausgabe, blaga Warenausgabe, hrane Essenausgabe)

    3. (emisija) die Ausgabe, -ausgabe (delnic Aktienausgabe), die Emission
    |
    dan izdaje der Ausgabetag, Ausstellungstag, das Ausgabedatum, Ausstellungsdatum
    dan prve izdaje pri znamkah: der Erstausgabetag
    kraj izdaje der Ausstellungsort
    okence/mesto za izdajo … die Ausgabe, -ausgabe (prtljage Gepäckausgabe), die Ausgabestelle
  • izhájati (časopis) to be published (ali issued ali brought out), to come out; (posledica) to arise, to result from; to originate in; to spring up (from, out of); to ensue, to proceed from; to derive (iz from)

    iz tega izhaja, da... hence it follows (ali ensues) that...
    ne morem izhájati (z denarjem) I cannot make both ends meet
    z njim ni mogoče izhájati there is no living (ali dealing) with him
    z njo dobro izhajamo we are on good terms with her, we are getting on well with her
    časopis izhaja vsak dan the paper comes out every day