Franja

maestro moški spol (obrtniški) mojster; mojster, učitelj; magister; skladatelj; dirigent; glavni jambor

maestro en artes magister umetnosti
(M.A.); maestro de capilla kapelnik (cerkveni)
maestro de cocina glavni kuhar, šef kuhinje
maestro (de) escuela, maestro nacional, maestro de primeras letras, maestro de primera enseñanza ljudskošolski učitelj
maestro de obras stavbenik

magistēro m

1. učenje, učiteljevanje:
facoltà di magistero, magistero šol. pedagoška fakulteta

2. učenje, nauk:
il magistero della Chiesa cerkveni nauk

3. mojstrstvo

nabirálnik caja f

(pisemski) nabiralnik buzón m; (cerkveni) cepillo m; caja f para colectas
izprazniti (poštni) nabiralnik hacer la recogida de la correspondencia

nauk moški spol (-a …) die Lehre; sistem: das Lehrgebäude; (doktrina) die Lehrmeinung; -lehre, die -kunde (cerkveni Kirchenlehre, krščanski Christenlehre, moralni Morallehre, o barvah Farbenlehre, o besedah Wortlehre, o dobrinah Güterlehre, o dolžnostih Pflichtenlehre, o družbi Gesellschaftslehre, o harmoniji Harmonielehre, o kategorijah Kategorienlehre, o kovinah Metallkunde, o kulturnih krogih Kulturkreislehre, o materialih Werkstoffkunde, o nagonih Trieblehre, o predestinaciji Prädestinationslehre, o prehrani Ernährungslehre, o rastlinah Pflanzenlehre, Pflanzenkunde, o temperamentih Temperamentenlehre, o toploti Wärmelehre, o trdnosti Festigkeitslehre, o virih Quellenkunde, o zdravilnih zeliščih Kräuterkunde, o živalih Tierkunde, o odrešenju Heilslehre, skrivni Geheimlehre, verski Glaubenslehre, Religionslehre, zmotni Irrlehre)
razvojni nauk Abstammungslehre, die Evolutionstheorie, Entwicklungslehre

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

náuk (-a) m

1. dottrina, insegnamento; tesi; magistero:
filozofski, naravoslovni, verski nauk dottrina filosofica, naturalistica, religiosa
Kopernikov heliocentrični nauk tesi copernicana dell'eliocentrismo
cerkveni nauk il magistero della Chiesa

2. insegnamento, consiglio, suggerimento:
upoštevati nauke staršev seguire i consigli dei genitori

3. star. (študij, uk) studi; tirocinio; lit. morale (della favola, del racconto);
obesiti nauke na kljuko abbandonare, troncare gli studi
sprejeti koga v nauk prendere uno a tirocinio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. iti k nauku andare alla lezione di catechismo
rel. krščanski nauk catechismo
oznanjevati, širiti, učiti krive nauke (tudi šalj.) dire, diffondere eresie
nauk o cerkvenem govorništvu omiletica
geol. nauk o fosilih orittologia
mitol. nauk o izvoru bogov teogonia
zool. nauk o kačah ofiologia
anat. nauk o kosteh osteologia
mat. nauk o množicah insiemistica
filoz. nauk o naravnem pravu giusnaturalismo
med. nauk o nosnih boleznih rinologia
med. nauk o odmerjanju zdravil posologia
rel. nauk o odrešenju soteriologia
nauk o simbolih simbolica
nauk o sistemih sistemistica
fiz. nauk o strukturi trdnih teles strutturistica
fiz. nauk o tekočnosti reologia
anat. nauk o vezeh desmologia
fiz. nauk o zvoku acustica
nauk o živilih, o prehrani sitologia

nicéjski (-a -o) adj. geogr., rel. niceno, di Nicea:
nicejski cerkveni zbor Concilio di Nicea
nicejska veroizpoved credo niceno

nikejsk|i (-a, -o) nizäisch, nizänisch
nikejski cerkveni zbor das Konzil von Nizäa

obréd religija rite; ceremony, ceremonial

brez obréda without ceremony
cerkveni obrédi pl rituals pl
krstni obréd baptismal rite
grški pravoslavni obréd Greek rite
rimskokatoliški obréd Roman rite, Latin rite
pogrebni obréd burial rites pl, funeral rites
nauk o obrédih ritualism
opravljati obréd, držati se obréda to ritualize

obréd rite moški spol , cérémonie ženski spol

prostozidarski obredi rites moški spol množine maçonniques
cerkveni poročni obred cérémonie ženski spol religieuse du mariage, cérémonie ženski spol (ali bénédiction ženski spol) nuptiale

oče [ô] (očét|a, -a, -je) der Vater
bodoči oče werdender Vater
stari oče (ded) der Großvater
sveti oče (papež) der Heilige Vater
-vater (brezsrčen Rabenvater, cerkveni Kirchenvater, družinski Familienvater, navidezni Scheinvater, naroda Landesvater, otrokov Kindesvater, krušni Ziehvater)
očetje množina Väter
(koncilski Konzilsväter, mestni Stadtväter)
kompleks očeta der Vaterkomplex
navezanost na očeta die Vaterbindung
dan očetov der Vatertag
predstava o očetu das Vaterbild
brez očeta vaterlos
biti izrezan oče figurativno ganz der Vater sein
biti komu za očeta Vaterstelle vertreten an/bei
figurativno iti na pot svojih očetov sich zu den Vätern versammeln

ôče father; pogovorno papa, pa, governor, pater

cerkveni ôčetje Fathers pl of the Church
brez ôčeta fatherless
krušni ôče foster father, fosterer
stari ôče grandfather
očetje (predniki) fathers pl, pesniško sires pl
on je čisto kot ôče he is a chip off the old block
vreči se po ôčetu to take after one's father
on je izrezan ôče (figurativno) he is the very spit and image (ali spitting image, exact likeness) of his father
kakor ôče, tako sin like father, like son

ôče (-éta) m

1. padre; pog. babbo, papà:
dober, slab oče un padre buono, cattivo
skrben oče un padre premuroso, un padre tutto casa e famiglia
domnevni oče padre putativo
družinski oče padre di famiglia
stari oče nonno, avo
oče naroda padre della patria

2. pl. očetje (predniki) avi, antenati

3. (v kmečkem okolju, gospodar) padrone

4. rel. padre:
očetje frančiškani i padri francescani
cerkveni očetje i padri della Chiesa

5. pren. (utemeljitelj, pobudnik) padre:
oče sodobne biologije il padre della biologia moderna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je po očetu, je cel, izrezan oče il ragazzo, il bambino è suo padre sputato
rel. koncilski oče padre conciliare
nebeški Oče il Padreterno
sveti oče il santopadre, il Santo Padre, il pontefice
krušni oče (očim) patrigno
mestni očetje consiglieri

orateur [ɔratœr] masculin govornik

femme féminin orateur govornica
orateur sacré pridigar, cerkveni, nagrobni govornik

Ōrigenēs -is, m (Ὠριγένης) Orígen, grški cerkveni pisatelj, rojen najbrž v Aleksandriji okrog l. 185 po Kr., umrl v Tiru okrog l. 254 po Kr.: Eccl. — Od tod ōrigenistēs -ae, m origeníst, orígenovec, Orígenov privrženec: Hier.

padre m

1. oče:
padre adottivo krušni oče
padre putativo domnevni oče
di padre in figlio iz roda v rod
fare da padre (a) biti komu kot oče
come un padre očetovsko
per via di padre po očetu

2. ekst. oče:
padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
padre della patria oče naroda
Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje

3.
padri pl. predniki:
il primo padre Adam

4. pren. oče, začetnik

5. relig. oče, redovnik:
Santo Padre Sveti oče
padri conciliari udeleženci koncila

6. pren. stvarnik

7. hist. patricij:
padre coscritto senator

parsimōnia (bolje kot parcimōnia) -ae, f (parcere) varčnost, štedljívost (naspr. largitas): Kom., Suet. idr., res familiaris conservatur parsimoniā Ci., vita rustica parsimoniae magistra est Ci., cum magnum vectigal sit parsimonia Ci.; preg.: sera parsimonia in fundo est Sen. ph. (o prepoznem prizadevanju); v pl. = prihranki: veteres mores veteresque parcimoniae Pl.; pren.: sunt pleraeque aptae huius ipsius orationis parsimoniae Ci.; v cerkveni lat. = post: adesto castis parcimoniis Prud.

patriarcha in patriarchēs -ae, m (gr. πατριάρχης)

1. praoče, očak, starosta, patriárh: Eccl.

2. patriárh kot cerkveni dostojanstvenik: Vop.

Opomba: Sinkop. gen. pl. patriarchûm: Paul. Nol.

pev|ec¹ [é] moški spol (-ca …) der Sänger, v deškem zboru: Chorknabe, Sängerknabe
zgodovina mojster pevec der Meistersinger, Meistersänger, pesništvo: der Meistersang, Meistergesang
zgodovina potujoči pevec der Bänkelsänger, srednjeveški: fahrender Sänger, der Spielmann
-sänger (cerkveni Kirchensänger, komorni Kammersänger, koncertni Konzertsänger, ljudski Volkssänger, operni Opernsänger, bluesov Bluessänger, falzeta Falsettsänger, protestnih pesmi Protestsänger, rocka Rocksänger, v zboru Chorsänger, pop Popsänger); (kantavtor) der Liedermacher
pevci množina Sänger množina, die Sängerschaft
| svoj. prid.: pevčev

pévec singer; songster; vocalist

cerkveni pévec chorister, cantor; (deček) choirboy
operni pévec opera singer
pévec božičnih pesmi carol-singer, caroller, (pl) waits
prvi pévec (predpevec) precentor
ulični pévec street-singer
zborovski pévec choir-singer, chorister
ljudski, ulični pévec ballad-singer, balladmonger; (potujoči vitez, zgodovina) minstrel