Franja

bénir [benir] verbe transitif blagosloviti; posvetiti; blagrovati

le pape a béni la foule de fidèles papež je blagoslovil množico vernikov
bénir une église posvetiti cerkev
Dieu soit béni! hvala bogu!
il est béni des dieux (familier) sreča mu je naklonjena
il a béni mon arrivée bil je nad vse vesel mojega prihoda
Dieu vous bénisse! na zdravje! (če kdo kihne)

beraški red moški spol religija der Bettelorden
cerkev beraškega reda die Bettelordenskirche

binkoštn|i (-a, -o) Pfingst- (čas die Pfingstzeit, klinček die Pfingstnelke)
binkoštna nedelja der erste Pfingstfeiertag, der Pfingstsonntag
binkoštni ponedeljek der zweite Pfingstfeiertag, der Pfingstmontag
binkoštna cerkev die Pfingstkirche
binkoštno gibanje die Pfingstbewegung

bizantinski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Bizancu in Bizantincih) ▸ bizánciPovezane iztočnice: Bizantinsko cesarstvo

božjepotn|i [ó] (-a, -o) Wallfahrts- (cerkev die Wallfahrtskirche)

caldēo

A) agg.

1. geogr., hist. kaldejski

2. relig. kaldejski:
Chiesa caldea kaldejska cerkev

3. redko pren. nejasen, nerazumljiv

B) m

1. geogr. Kaldejec

2. relig. kaldejec

casa f

1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša

2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač

3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina

4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica

5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša

6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima

catacomba f

1. relig. katakomba:
Chiesa delle catacombe prvobitna Cerkev

2. podzemna klet, soba

cathédral, e, aux [katedral, dro] adjectif katedralen, stolni; pri katedrali

église féminin cathédrale stolna cerkev, stolnica

catholique [-tɔlik] adjectif katoliški; familier moralen, pošten; normalen, po predpisih; masculin, féminin katoličan, -nka

Église féminin catholique, religion féminin catholique katoliška Cerkev, vera
pas très catholique (familier) sumljiv

cerkva gen. du/pl ➞ → cerkev

cérkvica (-e) f dem. od cerkev chiesetta, cappella

colegial kolegijski

(iglesia) colegial ustanovna (kapiteljska) cerkev
colegial m učenec, dijak, gojenec
colegial medio pensionista učenec, ki dobiva v šoli pouk in hrano
colegial pensionista učenec internist
portarse como un colegial pobalinsko se vesti

collégial, e, aux [kɔležjal, žjo] adjectif kolegijski; gimnazijski

église féminin collégiale cerkev, ki ima kapitelj kanonikov, čeprav ni stolna cerkev

collegiate [kəlí:džiit] pridevnik
akademski, univerziteten, študentski

collegiate church stolna cerkev

consacrer [kɔ̃sakre] verbe transitif posvetiti, nameniti; potrditi, odobriti; uzakoniti, sankcionirati

se consacrer à quelque chose posvetiti se čemu
(religion) consacrer une église, un prêtre posvetiti cerkev, duhovnika
consacrer une pratique potrditi, sankcionirati (neko) prakso
se consacrer entièrement à ses enfants popolnoma se posvetiti svojim otrokom

človek² [ô] moški spol
človek, ki (navadno) … dela ponoči: der Nachtarbeiter, dolgo spi: der Langschläfer, hodi v cerkev: der Kirchengänger, ima dve/več državljanstev: der Mehrstaater
ima edini v družini zaslužek: der Alleinverdiener, išče počitek: der Erholungssuchende, je naredil/dela kariero: der Aufsteiger, je prestopil v drugo vero/stranko … der Überläufer, malo zasluži: der Kleinverdiener, moči posteljo: der Bettnässer, odloča: der Entscheidungsträger, pozno vstaja: der Spätaufsteher, si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu: der Gurtmuffel, vedno reče da: der Jasager, vedno reče ne: der Neinsager, voli prvič: der Erstwähler, vozi sam: der Selbstfahrer, zavrača vojaško službo: der Kriegsdienstverweigerer, zgodaj vstaja: der Frühaufsteher, je star 20/30/40 … let: der Zwanziger/Dreißiger/Vierziger, je sredi 20/30/40 … der Mittzwanziger/Mittdreißiger/Mittvierziger …
| ➞ → ponoči delati/spati dolgo/cerkev … (ein Nachtarbeiter sein …) ➞ → oseba, ki … ➞ → rastlina, ki … ➞ → žival, ki …

čudodelnik samostalnik
1. pogosto v verskem kontekstu (o nadnaravni sposobnosti) ▸ csodatévő
Frančiška se je prijel sloves čudodelnika, saj naj bi ozdravil številne bolezni. ▸ Franciškára ráragadt a hírnév, hogy csodatevő, mivel állítólag számos betegséget gyógyított meg.
Cerkev je tega svetnika častila kot čudodelnika in okrog njega se je spletla vrsta legend. ▸ Az egyház ezt a szentet csodatevőként tisztelte, és számos legenda szövődött körülötte.
Zatrjuje, da nima nadnaravnih sposobnosti, čeprav ga imajo ozdravljeni za čudodelnika. ▸ Állítása szerint nincs természetfeletti képessége, bár a meggyógyult emberek csodatevőnek tartják.
Trenerji niso čudodelniki in njihova uspešnost ni odvisna samo od načina dela, temveč tudi od kvalitete in potenciala ekipe oziroma igralcev. ▸ kontrastivno zanimivo Az edzők nem tudnak csodákat tenni, és sikereik nem csak a munkamódtól függenek, hanem a csapat vagy a játékosok minőségétől és lehetőségeitől is.

2. (o veliki spretnosti) ▸ bűvész, guru
Za vodjo trženja je izbral finančnega čudodelnika Javierja Sancheza. ▸ Marketingvezetőnek Javier Sanchezt, pénzügyi gurut választotta.
V Barceloni so raje kupili enega zvezdniškega igralca – čudodelnika, ki sliši na ime Ronaldinho. ▸ Barcelona inkább egy sztárjátékost vett meg – egy bűvészt, akit Ronaldinhonak hívtak.

čuvar samostalnik
1. (o fizičnem varovanju) ▸ őrEnega asasina so takoj ubili telesni čuvarji, drugi pa se je zatekel v cerkev. ▸ Az egyik orgyilkost a testőrök azonnal megölték, a másik pedig egy templomba menekült.
Isahte je bil namreč svečenik, čuvar ali ključar templja, po rangu takoj za faraonom. ▸ Iszahte pap volt, a szentély őre vagy kulcsárja, rangban a fáraó után a második.
Znotraj obzidja sultanove palače so bili predvsem čuvarji okolice in samih palač. ▸ A szultáni palota falain belül főleg a területet és a palotákat védő őrök tartózkodtak.

2. (varuh; zagovornik) ▸ őrző, őrKjoto je čuvar japonskega izročila in zgodovinska zakladnica z neštetimi skrivališči lepote. ▸ Kiotó a japán hagyományok őrzője és a történelem kincsestára számtalan szépséges zuggal.Kot čuvar ustave in njenega uresničevanja si bo gotovo prizadeval za pravilno delovanje države tudi na področju zaščite manjšin. ▸ Az alkotmány és annak megvalósítása őreként minden bizonnyal arra fog törekedni, hogy az ország megfelelően működjön a kisebbségvédelem területén is. Čuvarji jezika se bojijo, da bo nemščina v bližnji prihodnosti obveljala za jezik, ki izvira iz angleščine, in bo, v najslabšem primeru, izumrla. ▸ A nyelvőrök attól tartanak, hogy a közeljövőben a németet az angol nyelvből származónak tekintik majd, és a legrosszabb esetben ki is hal.
Čuvarji italijanske kuhinje se bojujejo proti ameriškim gigantom za hitro pripravljeno hrano. ▸ Az olasz konyha őrzői az amerikai gyorséttermi óriások ellen harcolnak.

3. v športu (o igralcu v obrambi) ▸ védő, hátvéd
V 25. minuti je Kovačevič lepo preigral svojega čuvarja in izid izenačil. ▸ Kovačevič a 25. percben szépen kicselezte a védőjét és kiegyenlített.

4. v športu (vratar) ▸ kapuőr, kapus
Koprčani so bili v tem delu igre neučinkoviti, odlično pa je branil tudi gostujoči čuvar. ▸ A koperiek a meccs ezen szakaszában eredménytelenek voltak, de kiválóan védett a vendégek kapusa is.
Povezane iztočnice: čuvar mreže

dedicare

A) v. tr. (pres. dēdico)

1. pokloniti, poklanjati

2. posvetiti, posvečati (tudi pren.):
dedicare la vita alla scienza življenje posvetiti znanosti
la prima parte del libro è dedicata ad argomenti generali prvi del knjige je posvečen splošnim temam

3. relig. posvetiti, posvečati; poimenovati (v čast, v spomin):
dedicare una chiesa (a) posvetiti cerkev
dedicare una piazza ai caduti trg poimenovati po padlih borcih

B) ➞ dedicarsi v. rifl. (pres. mi dēdico) posvetiti, posvečati se