Franja

cucire v. tr. (pres. cucio)

1. šivati; zašiti:
macchina da cucire, per cucire šivalni stroj
cucire la bocca a qcn. pren. komu usta zamašiti
cucirsi la bocca pren. za vsako ceno molčati

2. zašiti:
cucire un vestito zašiti obleko

3. med. šivati

4. zvezati, združiti; (zlasti slabš.) skrpati:
cucire citazioni skrpati citate

cut^*2 [kʌt]

1. prehodni glagol
(od)rezati, (od)sekati, (pri)striči, rezbariti, (po)kositi, (po)žeti; (na)brusiti; gravirati, vrezovati; (pri)krojiti; skopiti, kastrirati; zbosti, zbadati; prizadeti; tepsti, bičati
figurativno izogniti, izogibati se, ne pozdraviti; zmanjšati, znižati; odložiti; izpustiti, opustiti

2. neprehodni glagol
rezati, sekati; zbadati; žeti, kositi
sleng zbežati, ucvreti, pobrisati jo; privzdigniti (karte)

to cut after s.o. letati za kom
to cut at s.o. udariti koga (z mečem); figurativno prizadeti koga
that cuts both ways to govori za in proti
figurativno to cut one's cable umreti
to cut capers (ali didoes) prevračati kozolce; smešne uganjati, norce briti
to cut cards privzdigniti karte
to cut s.o.'s claws pristriči komu kremplje
to cut and come again dvakrat si odrezati
to cut and contrive varčno gospodariti
to cut (dead) ne pozdraviti, ignorirati
to cut dirt, to cut it, to cut one's lucky (ali stick, sticks) popihati jo
to cut a dash zbujati pozornost
to cut a figure (ali splash, show, flash) imeti vlogo, postavljati se na vidno mesto
to cut it fine premalo časa si vzeti; natanko preračunati
figurativno to cut one's fingers opeči se
to cut the ground under s.o.'s feet pokvariti komu načrte
to cut free osvoboditi
to cut to the heart globoko prizadeti
sleng to cut no ice ne imeti vpliva
to cut it (ali the matter) short na kratko, skratka
cut it! molči(te)!
figurativno to cut the knot odločno rešiti vprašanje
to cut a loss odreči se, sprijazniti se z izgubo
to cut one's profits žrtvovati svoj dobiček
to cut the painter pretrgati stike
to cut the record potolči rekord
to be cutting one's teeth dobivati zobe
to cut one's own throat samemu sebi škodovati
to cut to usmeriti kam
to cut one's wisdom teeth (ali eyeteeth) spametovati, izučiti se
to cut the price znižati ceno

črtna koda stalna zveza
(strojno berljiva predstavitev podatkov) ▸ vonalkód
Na podlagi črtne kode je mogoče ugotoviti ceno in druge podatke o izdelku. ▸ A vonalkód alapján megállapítható a termék ára és egyéb adatai.
Vse zabojnike za mešane odpadke bomo opremili s črtno kodo in sledili volumen ustvarjenih odpadkov. ▸ Minden vegyes hulladékgyűjtő tartály vonalkóddal lesz ellátva, és a keletkezett hulladék mennyiségét nyomon követik.

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

damping samostalnik
(prodajanje pod ceno) ▸ dömpingNa vsakem trgu je treba imeti merila za ugotavljanje in preprečevanje dampinga, monopolov in kartelov. ▸ Minden piacon feltételrendszert kell biztosítani a dömping, a monopólium és a kartellek felismerésére és megakadályozása.
Prodaja blaga pod ceno ni vedno povezana samo z dampingom ali nelojalno konkurenco. ▸ Az áru áron aluli értékesítése nincs mindig kapcsolatban csakis a dömpinggel vagy a tisztességtelen versennyel .
Cene se nižajo in damping je močno zakoreninjen. ▸ Esnek az árak, fokozódott a dömping.
Povezane iztočnice: davčni damping, plačni damping, socialni damping

dannare

A) v. tr. (pres. danno) knjižno obsoditi, obsojati; relig. pogubiti:
dannarsi l'anima per qcs. pren. dušo dati za kaj, kaj želeti za vsako ceno

B) ➞ dannarsi v. rifl. (pres. mi danno)

1. relig. pogubiti

2. (crucciarsi) mučiti se, trpinčiti se

débattre* [debatr] verbe transitif debatirati, diskutirati, razpravljati (quelque chose o čem), pretresati

se débattre otepati se, figuré boriti se, upirati se (contre quelque chose čemu)
débattre du prix zbi(ja)ti ceno
débattre une question pretresati vprašanje
se débattre avec ses soucis quotidiens otepati se z vsakdanjimi skrbmi
se débattre comme un beau diable, comme un forcené besno se otepati, se upirati

démarquer [-marke] verbe transitif odstraniti označbo cene (du linge s perila); prepisati (iz tujih spisov); plagirati, zagrešiti plagiat

démarquer des articles pour les solder znižati ceno artiklom za razprodajo
démarquer une œuvre littéraire plagirati literarno delo
tout est démarqué d'un célèbre romancier vse je povzeto po nekem znamenitem romanopiscu

descuartizar [z/c] razčetrtiti; na kose razbiti

ni aunque me descuarticen za nobeno ceno; tudi če me stane življenje
está descuartizado je kot na mučilnem kolesu

desfruncir [c/z] razgubati; izgladiti

desfruncir el ceño vedrejši obraz narediti

determinírati to determine

determinírati datum odprtja razstave to determine (ali to fix) the opening date of the exhibition
determinírati ceno to fix (ali determine) a price
determinírati pomen besede gramatika to define, determine the meaning of a word
determinírati najdene fosile to identify the fossils discovered

devíza (-e) f knjiž. (geslo) parola d'ordine; motto, slogan:
naša deviza je: zmagati za vsako ceno la nostra parola d'ordine è: vincere ad ogni costo

discuter [disküte] verbe transitif razpravljati (quelque chose o čem), pretresati, obravnavati, diskutirati; spodbijati, oporekati; verbe intransitif pogajati se; govoriti (de quelque chose o čem); (familier)

discuter le coup, le bout de gras živahno diskutirati, klepetati
discuter un débiteur dans ses biens iztožiti in zarubiti dolžnika
discuter avec l'ennemi pogajati se s sovražnikom
discuter les ordres de quelqu'un oporekati ukazom kake osebe
discuter un point litigieux, une question obravnavati sporno točko, neko vprašanje
discuter (de) politique diskutirati o politiki
discuter le prix pogajati se za ceno
cela peut se discuter o tem bi se dalo diskutirati, o tem so argumenti za in proti

distrahō -ere -trāxī -trāctum (po drugih -trăctum)

1. narazen vleči (trgati), raztrga(va)ti, trgati, (na silo) razstaviti, razdreti: Lucr., C., d. aliquem equis Varr. fr., corpus … , quod dirimi distrahive non possit Ci., iam corpus distrahendum dabis L., turbatis distractus equis (Hippolytus) V., distracta in diversum actis curribus membra Sen. ph., quadrigis religari et in diversa distrahi Aur. razčetverjen biti, vallum distrahere et dirripere L., d. saxa Sen. ph. razgnati; pesn. (zevgma): d. (alicui) comam … , lumina … , genas O., razmršiti lase … , razpraskati oči … , razmrcvariti lica; pren.: haud fallebat Tiberium moles cognitionis quāque ipse famā distraheretur T. kako ga obrekujejo.

2. occ.
a) raztegniti (raztezati), razširiti (razširjati), osamiti (osamljati), (raz)deliti, razkropiti: turmas T., Caecinam cum quadraginta cohortibus Romanis distrahendo hosti … misit T., familiarissimos fuga distraxit Ci., d. hostem Fl., populus Romanus per diversa terrarum distractus Fl.; med.: Pompeius suis praedixerat, ut Caesaris impetum exciperent neve se loco moverent aciemque eius distrahi paterentur C., Euphrates distrahitur ad rigua, in paludes Plin. se deli, se razteka.
b) narazen spraviti, (raz)ločiti: non prius distracti sunt (pugnantes), quam alterum anima relinqueret N.
c) koga imetje razsipati, razmeta(va)ti, zapravljati: quom absenti hic tua res distrahitur tibi Pl., non hercle minus distrahitur cito Pl.
č) drž.pr. (posamično) (raz)prodajati, s prodajo razkosati, na dražbi proda(ja)ti: dividant … distrahant Luc. ap. Non., quanto quis obaeratior, aegrius distrahebant (agros) T., coëmendo quaedam, tantum ut pluris postea distraheret Suet., d. bona Gell., merces Iust., modico (za zmerno ceno), viliori, vilissimo d. aliquid Icti.
d) gram. med dvema besedama (v verzu) zev (hiatus) dopuščati, dve besedi z zevom izgovarjati: voces Ci.

3. pren.
a) zveze razvez(ov)ati, razdreti (razdirati), ukiniti, razpustiti, razgnati: amorem Ter., quae sententia omnem societatem distrahit civitatis Ci., haec naturā cohaerentia distraxerunt Ci., d. concilium Boeotorum L., societatem cum aliquo Sen. rh., collegia (zadruge) Sen. ph.; occ. (osebe) razdvojiti (razdvajati), spreti; v pass. razdvojiti se, spreti se: distrahi cum filio Ci., Pompeium et Caesarem perfidiā hominum distractos (sprta) rursus in pristinam concordiam reducas Balbus in Ci. ep.
b) kaj ubraniti, preprečiti, brezuspešno narediti: subicitur etiam L. Metellus, … qui hanc rem distrahat C.
c) prepire poravna(va)ti, pomiriti (pomirjati), spraviti (spravljati): controversias Ci., Suet.
č) na razne strani vleči (nagibati): feror, differor, distrahor Pl., obsessos hinc fides, inde egestas inter decus ac flagitium distrahebant T. tu je bilo pomanjkanje vzrok, da so … omahovali med … , cum Tiberium anceps cura distrahere, vine militum servum suum coërceret, an … T. ko je … nagibala sem in tja; v pass. tudi = omahovati, kolebati: in deliberando animus in contrarias sententias distrahitur Ci., cum Tiridates … distrahi consiliis, iret contra an … T., in subtilitatem inutilem distrahi Sen. ph. izgubljati se v nepotrebne malenkosti; distrahi (abs.) Ci. v dvome zaiti; v pomenu vznemiriti (vznemirjati): distrahi litibus, ancipiti contentione Ci., multiformibus curis Amm.; v pomenu raztrositi, razcepiti (razcepljati): eius (oratoris) industiam in plura studia distrahere Ci., d. rem publicam L., T., si matrimonium Liviae velut in partes domum Caesarum distraxisset T.

4. odtrg(ov)ati, iztrg(ov)ati, odtegniti (odtegovati), odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), na silo ločiti: d. aliquem a complexu suorum Ci., qui a me mei servatorem capitis … distrahat Ci., ab eis membra citius distrahi posse Ci., illam a me distrahit necessitas Ter., d. socium a rege, socius a me distractus Ci.; med. odtrgati se, ločiti se: non potui ab illo tam cito distrahi Sen. rh., ne vi distrahitur anima a corpore Sen. ph.;
a) pren. ut enim sapientiam, temperantiam, fortitudinem copulatas esse docui cum voluptate, ut ab ea nullo modo nec divelli nec distrahi possint, sic … Ci.
b) occ. koga komu odtujiti (odtujevati): quid ego illum ab eo distrahere conarer? Ci. — Od tod adj. pt. pf. distrāctus (distrăctus) 3 razdeljen, raztresen: divisior inter se ac distractior actus Lucr.; pren. zaposlen: tamquam distractissimus ille tantorum onerum mole Vell. vsestransko zaposlen.

dolóčati (-am) | določíti (-im) imperf., perf.

1. decidere, ordinare, stabilire, fissare:
določati davčno osnovo stabilire la base imponibile
natančno določati precisare
določati ceno fissare, stabilire il prezzo
določati (koga) za dediča costituire, nominare erede

2. (na podlagi znakov, podatkov postavljati v kako skupino) determinare, stabilire:
določati pasmo živali determinare la razza delle bestie
vet. določati spol sessare
navt. (tudi ekst.) določati položaj ladje fare il punto; rilevare
določati delež quotare
določati istovetnost identificare
šport. določati postavo varare la squadra
določati razsežnosti dimensionare
navt. določati tonažo stazzare
določati tromesečni rok trimestralizzare
ekon. določiti gornjo cenovno mejo calmierare
določiti kazen comminare una pena
določiti kvoto quotizzare
določiti rok scadenzare

določíti déterminer, fixer, établir, décider, désigner, destiner, stipuler, ordonner, arrêter

določiti ceno fixer le prix
določiti datum fixer la date
člen 2 zakona določa … l'art. 2 de la loi stipule …

določíti determinar; fijar, ordenar, definir, disponer ; (izbrati) designar

določiti ceno (rok, uro) fijar el precio (el plazo, la hora)
vnaprej določiti predestinar
določiti kot naslednika nombrar sucesor
zakon določa ... la ley prescribe...

dotakn|iti se (-em se) dotikati se česa (etwas) berühren (tudi vprašanja, te točke ipd.), (etwas) anrühren; mimogrede: (etwas) streifen (tudi vprašanja ipd.); koga: (jemanden) berühren, anrühren, streifen
poskusi se me dotakniti! rühr mich nur an!
dotakniti se tal z nogami: auffußen, den Fuß/die Füße aufsetzen
|
ne se dotakniti hrane, cigaret ipd.: nicht anrühren, denarja, zalog, časti, dostojanstva, svobode: nicht antasten
| figurativno (ne pritakniti se) nicht an (etwas) rühren, (etwas) unberührt lassen
ne dotakniti se česa za nobeno ceno figurativno nicht mit der Zange anfassen

drag² (-a, -o) (z visoko ceno) teuer, kostspielig; preveč: überteuert
strašansko drag sündteuer
drag denar teures Geld
drag špas ein teures Vergnügen
drag za vzdrževanje teuer im Unterhalt
drago mesto eine teure Stadt, ironično: ein teures Pflaster
drago plačan teuer erkauft
drago plačati teuer bezahlen
drago prodati teuer verkaufen
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
drago stati teuer zu stehen kommen (tudi figurativno)
figurativno drago plačati izkušnje Lehrgeld zahlen müssen

dumping samostalnik
(prodajanje pod ceno) ▸ dömpingPovezane iztočnice: davčni dumping, plačni dumping, socialni dumping