Franja

Zadetki iskanja

  • čákati (-am) imperf. ➞ počakati

    1. aspettare, attendere:
    čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
    čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
    lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

    2. (pričakovati) aspettare:
    čakati otroka aspettare un bambino
    pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
    čakati v vrsti fare la fila per

    3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
    kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

    4.
    čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
    kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti se čakati farsi attendere
    to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
    na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
    čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
    PREGOVORI:
    kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • daccapo, da capo

    A) avv. od začetka, od kraja, znova; še enkrat:
    essere daccapo (essere alle solite) pren. spet stara lajna, stara pesem
    punto e daccapo pika, nova vrsta!
    eccoti daccapo con le tue lagne že spet začenjaš s svojimi pritožbami

    B) m da capo:
    aria col daccapo glasba da capo arija
  • dēbito1 agg.

    1. dolžen, primeren:
    col debito rispetto z dolžnim spoštovanjem
    a tempo debito o pravem času

    2. knjižno pravičen, zaslužen:
    debita punizione zaslužena kazen
  • desétka (-e) f

    1. pog. dieci:
    šol. pri izpitih dobivati same desetke prendere soltanto dieci agli esami
    peljati se z desetko andare col 10 (tram, autobus)

    2. decina, serie di dieci

    3. igre dieci (di un seme)

    4. molti, decine e decine
  • díh (-a) m

    1. respiro:
    pridrževati dih trattenere il respiro

    2. fiato:
    jemati dih togliere il fiato

    3. knjiž. alito; soffio:
    pomladni dih il soffio della primavera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    čakati brez diha aspettare col fiato sospeso
    pren. do zadnjega diha fino all'ultimo respiro
    v tem ni niti diha resnica non vi è neanche un briciolo di verità
  • díhanje (-a) n respirazione; respiro:
    pravilno, hropeče dihanje respiro regolare, affannoso
    prsno, trebušno dihanje respirazione coi polmoni, col ventre
    umetno dihanje respirazione artificiale
  • díhati (-am) | díhniti (-em) imperf., perf.

    1. respirare:
    dihati s pljuči, s škrgami respirare coi polmoni, con le branchie
    dihati skozi nos, usta respirare col naso, con la bocca
    težko dihati respirare a fatica
    globoko, sunkovito dihati respirare profondamente, affannosamente
    dihati kot kovaški meh ansimare, soffiare come un mantice

    2. (izdihavati, izdihniti) espirare

    3. (vdihavati, vdihniti) inspirare

    4. (pihljati, zapihljati) spirare

    5. (živeti, dobro se počutiti) respirare

    6. pren. (živeti, uspevati) respirare:
    težke razmere mu ne dajo dihati le difficili condizioni materiali non lo lasciano respirare
  • distruggere*

    A) v. tr. (pres. distruggo) rušiti; uničiti, uničevati; razdejati

    B) ➞ distruggersi v. rifl. (pres. mi distruggo)

    1. uničiti se, ugonobiti se:
    si distrugge col bere uničuje se s pijačo

    2. razkrojiti, razkrajati se

    3. pren. propasti, propadati
  • dobíti (-ím) | dobívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
    dobiti pismo ricevere una lettera
    kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare

    2. (postati bogatejši)
    a) (za kako stvar) avere, ottenere:
    dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
    dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
    dobiti otroka avere un bambino
    dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
    dobiti sive lase incanutire
    dobiti pogum prender coraggio
    b) (postati deležen):
    dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
    dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso

    3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
    koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?

    4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
    dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica

    5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
    dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra

    6. prendere, catturare, acchiappare:
    ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi

    7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
    vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa

    8. (z glagolskim samostalnikom):
    dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
    dobiti opomin essere ammonito
    dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
    dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
    dobiti gol prendersi un gol
    dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
    dobiti obisk ricevere una visita
    dobiti vpogled prendere in visione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
    pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
    pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
    pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
    dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
    pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
    dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
    dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
    pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
    dobiti mlade figliare
    če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
    dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
    dobiti (ujeti)
    koga na laži cogliere qcn. in fallo
    dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
    dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
    pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
    rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
    šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
    PREGOVORI:
    kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe

    B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi
  • dobívanje (-a) n

    1. ricevuta, recezione; recapito, il ricevere, estrazione:
    dobivanje pisem recapito delle lettere
    dobivanje vode s črpanjem estrazione dell'acqua col pompaggio

    2. mont. cernita, separazione mineraria:
    ročno dobivanje cernita manuale
  • drugovánje (-a) n sodalizio:
    drugovanje s Čopom je bilo za Prešerna velikega pomena il sodalizio col Čop fu per il Prešeren di grande importanza
  • dúda1 (-e) f ciuccio, tettarella:
    pog. vleči dudo bere col ciuccio
  • dur, e [dür] adjectif trd; trden; težaven (problem); težak (delo); figuré trdosrčen, strog, neprijazen, osoren; brezčuten; žilav, vztrajen, odporen, utrjen (à proti); zelo mrzel (vreme); trpek (vino); močan (žganje); trdo kuhan (jajce); globok (spanje); uporen (otrok); kričeč (barva); viharen, razburkan (morje); adverbe trdó, močnó

    à la dure surovo, grobó
    dur à cuire žilav, odporen; figuré, familier otopel; uporen
    dur à digérer, de digestion težko prebavljiv; komaj verjeten
    dur à la fatigue, à la souffrance utrjen, odporen
    dur à la vente težkó prodajen
    il est dur à la fatigue on gara ko črna živina
    col masculin dur trd ovratnik
    coup masculin dur težak, hud udarec
    construit en dur masivno, s trdnim materialom zgrajen
    le temps est dur vreme je zelo mrzlo
    les temps sont durs časi so težki, slabi
    avoir le cœur dur biti trdosrčen
    avoir l'intelligence dure biti trde glave
    avoir l'oreille dure, être dur d'oreille slabo slišati, biti naglušen
    avoir la peau dure (figuré) imeti debelo kožo
    avoir la tête dure imeti trdo butico; biti zelo trmast
    avoir la vie dure biti trdoživ, upirati se bolezni
    croire dur comme fer trdno verjeti
    entendre dur biti naglušen
    être à dure école biti v trdi šoli
    être dur pour quelqu'un strogo s kom ravnati
    il m'est dur d'accepter cela težko, mučno mi je to sprejeti
    être dur à la détente težko se ločiti od denarja, nerad plačati
    frapper, cogner dur krepko biti, tolči, udariti
    rendre, faire la vie dure à quelqu'un komu greniti življenje
    répondre sur un ton dur osorno, rezko odgovoriti
    travailler dur trdo, težko delati, garati
    le soleil tape dur sonce močnó pripeka
    ça va chauffer dur (populaire) vroče bo, pripekalo bo
  • échancré, e [ešɑ̃kre] adjectif na znotraj izdolben, izrezan (v obliki polmeseca ali črke V)

    col masculin de robe bien échancré lepo izrezan ovratnik pri obleki
    corsage masculin échancré bluza z izrezom
  • eclissare

    A) v. tr. (pres. eclisso)

    1. zatemniti, zasenčiti (z mrkom):
    col suo splendore la luna eclissava tutte le stelle s svojim sijajem je mesec zasenčil vse zvezde

    2. pren. zasenčiti, prekašati:
    con il suo fascino ha eclissato tutte le rivali s svojim čarom je zasenčila vse tekmice

    B) ➞ eclissarsi v. rifl. (pres. mi eclisso)

    1. astr. postati, postajati neviden (zaradi mrka)

    2. izginiti, izginjati

    3. pog. mrkniti, zgubiti se, popihati jo
  • ednínski (-a -o) adj. lingv. del (numero) singolare:
    edninski samostalniki singularia tantum, sostantivi col solo singolare
  • ekscéntričnost (-i) f eccentricità; ekst. stravaganza, bizzarria:
    mat. linearna ekscentričnost eccentricità lineare
    njenih ekscentričnosti se je naveličal la sua eccentricità finì col seccarlo
  • elephant [élifənt] samostalnik
    zoologija slon

    elephant bull slon samec
    elephant cow slonica
    elephant calf slonič
    white elephant danajsko darilo, stvar, katere vzdrževanje stane več kot je vredna
    elephant (paper) risalna pola 28 x 23 col
    double elephant pola 40 x 26 1/2 cole
    ameriško to see (ali get a look at) an elephant ogledati si svet
  • empesé, e [ɑ̃pəze] adjectif škrobljen; tog; figuré prisiljen, nenaraven, afektiran

    col masculin empesé škrobljen ovratnik
    style masculin empesé nenaraven stil, prisiljen slog