Franja

Zadetki iskanja

  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • pečèn (-êna -o) adj. gastr. (meso, ribe, kostanj) arrostito, arrosto; (kruh, pecivo, krompir, jabolka) cotto (al forno); pren. fritto:
    pečen piščanec pollo arrosto
    pečeno meso carne arrosto, arrosto
    pečen kostanj castagne arrosto, caldarroste, marronsecchi
    pečen na ražnju girato
    pečena buča zucca barucca
    pren. novo pečen novellino
    pren. biti kuhan in pečen (pri kom) essere un assiduo frequentatore, frequentare assiduamente
    pren. misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela credere di poter raggiungere qcs. senza fatica
    če nas odkrijejo, smo pečeni se ci scoprono siamo bell'e fritti
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • pērdere*

    A) v. tr. (pres. pērdo)

    1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    perdere l'impiego izgubiti službo
    perdere la stima biti ob dober glas
    il radiatore perde acqua radiator pušča
    perdere la bussola pren. izgubiti glavo

    2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
    il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
    perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

    3. zamuditi, zamujati:
    perdere il treno zamuditi na vlak

    4. biti premagan, poražen:
    perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
    perdere la partita biti premagan
    è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

    5.
    a perdere trgov. za enkratno uporabo
    vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

    6. pogubiti:
    perdere l'anima pogubiti dušo

    B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

    1.
    perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

    2. zgubiti, zgubljati se:
    il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
    perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
    perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
    perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti
  • pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
    rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
    rel. veliki petek Venerdí Santo
    črni petek un giorno infausto
    petek in svetek tutti i santi giorni
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
  • píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.

    1. intr. soffiare:
    zunaj piha fuori soffia
    pihati v ogenj soffiare sul fuoco
    pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
    pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia

    2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)

    3. tr. obrt.
    pihati steklo soffiare il vetro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
    zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
    z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
    voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
    pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
    po gadje pihati soffiare dalla rabbia
    pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
    pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
    pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno
  • piōvere*

    A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
    piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
    non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
    piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
    tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

    B) v. intr.

    1. pren. deževati; pasti, padati:
    piovere dal cielo pren. pasti z neba

    2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
    da dove sei piovuto? odkod si se vzel?
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • podélati (-am)

    A) perf.

    1. finire il lavoro

    2. nareč. consumare

    3. (predelati) trasformare, lavorare

    4. (umazati z iztrebki) sporcare (defecando)

    B) podélati se (-am se) perf. refl.
    podelati se v hlače farsela addosso (tudi pren.)
    vulg. na tvoje mnenje se podelam sul tuo parere ci caco sopra
  • pogúm (-a) m coraggio, animo, audacia, ardimento; cuore; baldanza, fierezza, gagliardia; pren. fegato:
    slepi, nori pogum il coraggio della disperazione; coraggio cieco, coraggio da matti
    levji pogum coraggio da leone
    dobiti pogum (opogumiti se) prendere coraggio, farsi cuore
    zgubiti pogum perdersi di coraggio, di cuore, d'animo; scoraggiarsi
    nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal strašno novico non mi è bastato l'animo di dargli la terribile notizia
    nima poguma non gli basta il cuore
    le pogum!, kar s pogumom! su, coraggio!
    pogum velja! coraggio ci vuole!
  • porábiti (-im) | porábljati (-am) perf., imperf.

    1. consumare; finire, esaurire; ekst. mangiare; spendere, impiegare:
    porabili smo vse olje in kruh abbiamo finito l'olio e il pane
    porabiti ves denar spendere tutti i soldi

    2. (izraža čas dejanja) metterci, impiegare:
    do vrha je porabil dve uri ci ha messo due ore fino alla cima

    3. (oguliti) logorare (il vestito)
  • posvítati se (-a se) perf. impers. pren. capire, intendere:
    dolgo je potreboval, da se mu je posvitalo ci volle molto tempo perché capisse
  • potrébno adv.

    1. necessariamente

    2. (v povedni rabi) je (ni) potrebno ... (non) è necessario, (non) occorre, (non) bisogna:
    potrebno je, da greš tja bisogna che tu ci vada
    o tem ni potrebno več govoriti della cosa non occorre, non è più il caso di parlare
  • potrebováti (-újem) imperf.

    1. aver bisogno di; bisognare; volerci; ekst. amare:
    potrebovati denar aver bisogno di soldi
    potrebovati papir in pero za pisanje aver bisogno di carta e penna per scrivere
    potreboval je precej časa, da je razumel gli ci volle un bel po' (di tempo) per capire
    rastline potrebujejo veliko vlage le piante amano l'umidità

    2. necessitare di; reclamare; volere; servire:
    avto potrebuje generalno popravilo la macchina reclama una revisione
    bolnik, ki potrebuje veliko nege un malato che vuole molte cure
    potrebujete še kaj? serve altro?, ha bisogno di altro?
  • povést (-i) f

    1. lit. racconto:
    zgodovinska povest racconto storico
    okvirna povest racconto a cornice

    2. storia:
    to je pa dolga povest (questa) è una storia lunga, ci sarebbe molto da raccontare
    pren. stara povest una vecchia storia, la solita solfa
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • pozzo m

    1. vodnjak:
    pozzo artesiano arteški vodnjak
    pozzo petrolifero naftna vrtina

    2. jama, jašek:
    pozzo di bordo navt. kontejner za vodo
    pozzo delle catene navt. jama za sidra
    pozzo nero gradb. gnojna jama
    pozzo della scala gradb. stopniščno okno
    pozzo della sentina navt. podladje

    3. pren. obilica, kup, množina:
    guadagnare un pozzo di quattrini zaslužiti goro denarja
    pozzo di scienza pren. velikan učenosti
    qui ci vuole il pozzo di S. Patrizio tukaj je potrebno neizčrpno bogastvo
  • prae-fiscinē ali prae-fiscinī, adv. (prae in fascinum) bodi rečeno brez škode, nič hudega misleč, brez sleherne zamere, ne da bi se hvalil, brez domišljavosti (samovšečnosti), naj ne zveni kot urok (zagovor): praefiscine! Afr. fr., Paula mea, amabo, pol tuam ad laudem addito: „Praefiscini“! Tit. fr., praefi[ci]scini hoc nunc dixerim: nemo etiam me accusavit merito meo Pl., homo praefiscini frugi et micarius Petr., nam sane quam consuetum is veteribus fuerit litteris is plerumque uti indifferenter, sicuti „praefiscine“ et „praefiscini“ Gell., consuetum id veteribus fuit ut his litteris plerumque in fine indifferenter uterentur, sicuti praefiscine et praefiscini Macr. Soobl. praefascinē: gratum esse populo, placere ordini, probari magistratibus et principibus, id — praefascine dixerim — iam quodam modo mihi obtigit Ap.
  • právljica (-e) f

    1. lit. fiaba; ekst. favola:
    ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
    živalske pravljice favole

    2. pren. storia, storiella:
    njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
    morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto

    3. favola, frottola, panzana:
    take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro

    4. leggenda:
    podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni
  • pravzapráv adv. veramente, a dire il vero, in fondo, in effetti, in sostanza; insomma:
    moški ste pravzaprav vsi enaki voi uomini siete in fondo tutti uguali
    sprašujem se, kaj pravzaprav tukaj iščem mi domando cosa diavolo ci faccio qui