Franja

Zadetki iskanja

  • agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

    agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
    agua amarga grenčica
    agua bendita blagoslovljena voda
    agua boricada borova voda
    volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
    agua (de) Colonia kolonjska voda
    agua común voda iz vodnjaka
    agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
    agua cruda trda voda
    agua delgada mehka voda
    agua dulce sladka (pitna) voda
    agua estancada zaježena ali mačvirna voda
    agua de fuente studenčnica
    agua fuerte jedka voda; jedkanica
    agua gaseosa sodavica
    agua de leche sirotka
    agua de limón limonada
    agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
    agua de mar morska voda
    agua mineral mineralna voda, slatina
    agua muerta močvirna voda
    agua nieve snežnica
    agua potable pitna voda
    agua de río, agua fluvial rečna voda
    agua rosada rožna voda
    agua de Seltz sodavica
    agua viva tekoča voda
    como agua na pretek
    agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
    más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
    el agua se alza dež ponehuje
    bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
    desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
    echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
    echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
    estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
    estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
    estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
    hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
    hacer agua por u/c bahati se z
    se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
    hará agua deževalo bo
    ¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
    parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
    parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
    sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
    nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
    aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
    agua jurisdiccionales teritorialne vode
    agua termales toplice
    techo a dos agua dvojna streha
    entre dos aguas neodločen
    hacer aguas urinirati, scati
    seguir las aguas de algn koga zasledovati
  • aguantar prenašati, trpeti, zdržati; krotiti

    aguantar burlas šalo razumeti
    aguantar con a/c prenesti kaj
    aguantar mucho mnogo prenesti
    aguantarse obvladati se, zadržati se
  • Ahāla -ae, m Ahala, priimek Servilijevega rodu. Znan je zlasti C. Servilius A. Gaj Servilij A., ki je l. 440 kot magister equitum umoril Sp. Melija: L., Ci.; imitetur nostros Ahalas Ci. ljudi, kakršen je bil naš Ahala.
  • aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

    aire de familia družinska podobnost
    aire popular ljudska pesem (popevka)
    aire de taco predrznost
    al aire libre na prostem, pod milim nebom
    de buen aire dobre volje
    con aire živahno
    en el aire takoj
    azotar el aire delati brez smisla
    creerse de aire vse slepo verjeti
    dar con aire kričati, udrihati
    darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
    darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
    darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
    dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
    estar en el aire neodločen biti
    estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
    fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
    guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
    hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
    hace aire hud veter piha, močno piha
    hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
    hender un cabello en el aire dlako cepiti
    llevar el aire takt držati
    el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
    matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
    mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
    mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
    múdase el aire razmere se spreminjajo
    ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
    temerse del aire bati se vsake malenkosti
    tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
    tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
    tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
    aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
    andar por los aire biti neviden
    beber los aire (por) koprneti (po)
    darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
    tomar los aire iti na letovišče
    ¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?
  • aktíven activo ; (v službi) en (servicio) activo

    aktivna bilanca balance m favorable
    aktivne čete los regulares
    aktivni častnik oficial m activo
    aktivni saldo saldo m activo
    aktivno številčno stanje (vojske) efectivos m pl
    aktivni način (gram) activo m, voz f activa
    aktivno se udeležiti tomar parte activa (česa en a/c)
  • Alamannī (Alamānī, Alemannī) -ōrum, m: Alaman(c)i (Aleman[c]i, skupno ime več germanskih plemen med gornjim Renom, Donavo in Majno: Aur., Eutr., Amm., Cl. Od tod subst. Alamannia -ae, f Alamanija, dežela Alamanov: Amm.; met. = Alamanni: Cl.; adj. Alamannicus (Alamannus) 3 alamanski: Amm.
  • Alba -ae

    I. masc. Alba, rim. nom. propr.:

    1. kralj v Albi Longi: O.

    2. zaupnik Gaja Vera (C. Verres): Ci.

    — II. fem. (albus) Alba Alba, ime več italskih mest, poseb.

    1. Alba Longa (pri Ci. enkrat Longa Alba) Alba Longa, Dolga Alba, najstarejše lat. mesto, po mitu ga je ustanovil Askanij na ozkem, dolgem (od tod Longa) slemenu hriba ob Albanskem jezeru, materinsko mesto Rima, razrušil ga je Tul Hostilij: Ci., L., V. idr. Od tod adj. Albānus 3 albanski, iz Albe: ager Ci., exercitus, pubes L., pax L. z Albanci, mons Albanus Varr., Ci., L., Plin. Albanska gora (zdaj Monte Cavo), zahodni, najvišji vrh Latinskega (zdaj Albanskega) gorovja, jugovzhodno od Rima s svetiščem Lacijskega Jupitra (Iuppiter Latiaris): tam so bili Albani tumuli atque luci Ci. in nemus Albanum L., tam je rodila trta izvrstno sladko vino, vinum Albanum H., Plin., tam se je lomil lapis Albanus Plin. albanskogorski groh (od tod columnae Albanae Ci. ap. Q., Suet., lapicidinae Albanae Vitr. albanskogorski kamnolomi), tam se je opravljala tudi comissatio Albana Mart. (gl. comissātiō); na njegovem zahodnem vznožju slikoviti, globoki ognjeniški lacus Albānus Ci., Val. Max. Albansko jezero (zdaj Lago di Albano), katerega vodo (aqua Albana Ci.) so Rimljani, ko so oblegali Veje, speljali po rovu, skopanem skozi lavnato obalo, ter tako znižali jezersko gladino: Ci., L. Subst. Albānī -ōrum, m Albanci, preb. Albe Longe: Varr., L., Plin. Albānum -ī, n (sc. praedium) Albansko (posestvo), sprva velike vile Gneja Pompeja in drugih bogatih Rimljanov, zlasti cesarjev Nerona in Domicijana ob Albanski gori proti Apijski cesti: Ci., Suet. (Domicijanov Albanum se je imenoval tudi Albana arx T., Iuv. in Albanus secessus Suet.), pozneje municipij (Municipium Albanum, zdaj mesto Albano).

    2. Alba Alba, stoječa na visoki skali ob Fucinskem jezeru v Samniji, sprva marzovsko mesto, potem rim. naselbina, močna trdnjava in rim. državna ječa (še zdaj Alba): Ci., C., L., Vell., pri Plin. Albensium Alba, pri Char. Alba Fūcentis Fucinska Alba. — Od tod adj. Albēnsis -e albanski: ager L., rus, nuces Plin.; subst. Albēnsēs -ium, m Albanci, preb. samnijske Albe: Varr., Corn., Plin.

    — III. masc.

    1. Alba (mōns) (gorovje) Alba: Vop.

    2. Alba Alba,
    a) reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Ter): Plin.
    b) = reka Laba (Albis): Vop.
  • albātus 3 (alba, sc. vestis) oblečen v albo (gl. albus), belo oblečen, praznično oblečen, v beli (svetli) obleki (naspr. atrātus, pullātus v žalni obleki): Pers., Suet., cum ipse epuli dominus... albatus esset, tu in templum Castoris te cum C. Fidulo atrato... intulisti Ci., natales aliosve dierum festos albatus celebret H.
  • Albinovānus 3 Albinovan(ov), ime rim. plemena. Poseb. znana sta:

    1. C. Albinovanus Pedo Gaj Albinovan Pedon, epski pesnik, Ovidijev prijatelj: O., Q., Sen. ph.

    2. Celsus Alb. Celz Alb., lirski pesnik, Tiberijev tajnik, Horacijev prijatelj: H.
  • alcance moški spol zasledovanje; doseg, domet, dogled; območje, področje; primanjkljaj, deficit; stanje blagajne; brzi sel; zadnje časopisno poročilo

    dar alcance a algn dohiteti koga; zasačiti, zalotiti
    al alcance (de todo el mundo) (vsakemu) dostopen
    poner al alcance de dostopno napraviti
    alcances pl sposobnost, nadarjenost, talent
    ir a (ali en) los alcances de u/c nameravati nekaj doseči
    irle (ali andarle) a uno a los alcance komu za petami slediti, vohuniti za kom
  • alegorija samostalnik
    1. v umetnosti (zgodba ali slika) ▸ allegória
    napisati alegorijo ▸ allegóriát ír
    C. S. Lewis je bil veren kristjan, njegove zgodbe za mladino pa so polne bibličnih alegorij. ▸ C. S. Lewis hívő keresztény volt, az ifjúsági történetei pedig tele vannak bibliai allegóriákkal.

    2. neštevno (prispodoba) ▸ allegória
    alegorija ljubezni ▸ szerelem allegóriája
    alegorija smrti ▸ halál allegóriája
    alegorija svobode ▸ szabadság allegóriája
    alegorija življenja ▸ élet allegóriája
    alegorija o čem ▸ valaminek az allegóriája
    Sedeči Kronos s koso je alegorija časa oziroma minljivosti. ▸ A kaszával ülő Kronosz az idő, illetve a mulandóság allegóriája.
    Za Botra so rekli, da je alegorija sodobnega razvitega kapitalizma. ▸ A Keresztapára azt mondták, hogy a modern, fejlett kapitalizmus allegóriája.
    Sopomenke: alegorika
  • Alfius 3 (narečno = Albius) Alfij(ev), ime rim. rodu:

    1. C. Alfius Flavus Gaj Alfij Flav, Ciceronov prijatelj: Ci.

    2. sloviti oderuh v Rimu v Avgustovem času: Col., faenarator Alfius H.
  • alma ženski spol duša, duh, čustvo, notranjščina, srce; bitje, oseba; glavna stvar; nagib, razlog

    alma atravesada, alma de Caín, alma de Judas trdosrčen človek
    alma de cántaro bebček, bedak
    alma de Dios dober človek, dobričina
    alma en pena duša v vicah; nedružaben človek
    alma del negocio pravi vzrok
    amigo del alma najljubši prijatelj
    como alma que lleva el diablo hitro (zbežati)
    con alma z dušo, z ognjem
    con el alma (y la vida) od srca rad
    agradecer con el alma od srca se zahvaliti
    dar (ali entregar) el alma izdihniti, umreti
    dar el alma al diablo brezobzirno ravnati
    echar el alma dušo izgubiti pri delu
    echar(se) el alma a las espaldas uspavati svojo vest
    estar con el alma en la boca, tener el alma en un hilo smrten strah imeti, do smrti se prestrašiti
    hablar al alma brez ovinkov, naravnost govoriti
    non tener alma brez srca biti, biti brezbrižen
    eso me parte el alma srce se mi trga ob tem
    pesarle a uno en el alma a/c od srca obžalovati
    tener mucha alma ničesar se ne ustrašiti
    tener el alma en la mano odkrito ravnati (govoriti)
    tocarle a uno en el alma ganiti
    tener el alma entre los dientes smrten strah občutiti
    traer el alma en la boca biti zelo žalosten
  • Amafinius -iī, m: C. Amaf. Gaj Amafinij, epikurejski filozof: Ci.
  • an3, vprašalnica ali, ali pa, ali morda.

    I. uvaja drugi in naslednje člene ločnih (disjunktivnih) vprašanj

    1. neodvisnih: utrum igitur has corporis an Pythagorae tibi malis vires ingenii dari? Ci., utrum hostem an vos an fortunam utriusque ignoratis? L., num me rogari oportet abs te an te potius a me? Ci., Capunaene te putabas consulem esse an Romae? Ci., nonne extra ordinem tulisti an licuit tibi ferre legem? Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: ipse percussit an aliis occidendum dedit? Ci., eloquar an sileam? V.; annōn ali bolje an nōn ali ne: sortietur an non? Ci.

    2. odvisnih: videte, utrum sit aequius hominem dedi inimicis an amicis Ci., rectene an secus (dixerint), nihil ad nos Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: non quaero, iure an iniuria sint inimici Ci., deliberatur, incendi placeret an defendi C. Ali ne v odvisnih ločnih vprašanjih necne, kadar se zanika ves stavek: quaero, potueritne Roscius suam partem petere necne Ci.; an non samo tedaj, kadar zanika non le eno besedo: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit Ci. = ali je povedal... ali zamolčal, quaestio est, bellum indicamus an non Ci.

    3. prvi člen je zamolčan, a se lahko v mislih dostavi:
    a) v neodvisnih ločnih vprašanjih an = ali pa, ali morda celo, (ali) morda, ali: unde ordiar? an ab ipsa lege? Ci. (pri čem drugem) ali (morda) pri..., quid ad se venirent? an speculandi causā? C., quae ista nova diligentia? an te L, Flavii vociferatio commovebat an M. Antonii auctoritas? Ci.; poseb. pogosto: an censes? an tu existimas? an ignoratis? an quisquam dubitat? Ci. = pa vendar ne, ali pa; včasih v trdilnem smislu (= nonne) = ali... ne, (ali) morda ne, kajne da: quando oraculorum vis evanuit? an postquam homines minus creduli esse coeperunt? Ci.
    b) v odvisnih ločnih vprašanjih = ali: quaesivi, an misisset (peripetasmata) Ci. (kjer si moramo misliti: [ali je kaj drugega] ali je poslal [preproge]).

    4. (šele poklas. ali pesn.) v enostavnem odvisnem vprašanju = ali: exspectabat, an ibi Pompeius esset L., quis scit, an adiciant tempora di H., Alexander, an cum ipso militare vellet, interrogat Cu., quaesito, an Caesar venisset T.

    II.

    1. uvaja drugi in naslednje člene odvisnih ločnih vprašanj v pomenu ali za izrazi dvoma in negotovosti, kakršni so: dubito, dubium (incertum) est, nescio, haesito, interest, refert idr.: ne forte dubitasse videretur, verumne an falsum sit Ci., nihil interesse, utrum haec Messanae an apud istum loqueretur Ci., refert etiam, qui audiant, senatus an populus an iudices Ci.; od tod skrčeno (brez nadrednega izraza dvoma ali negotovosti in tudi brez vpliva na glagol), včasih, posebno pri številčnih podatkih, navidezno = aut, vel, -ve, sive: cum ei (Themistocli) Simonides an quis alius artem memoriae polliceretur (pravzaprav: Simonides an quis alius dubium est...) Ci., ea suspicio, vitio orationis an rei, haud sane purgata est L., dein cum essent perpauca inter se uno an altero spatio collocuti Ci., ex illis unus an alter ait O., finem vitae, sponte an fato, implevit T., Rufus et cum eo septem an octo... in priore sententia perseverarunt Plin. iun., dies abhinc quintus an sextus est Ap.; menjaje se s sive, seu: sive fatali vecordia an imminentium periculorum remedium ipsa pericula ratus T., seu taedio ambiguae spei an amore coniugis T. (prim. O., Fast. III, v. 773 in nasl.).

    2. če se prvi člen zamolči in drugi primerno poudari, nastanejo izrazi negotovosti, ki se nagibajo k pritrditvi: dubito an, haud scio an, nescio an, v katerih je an = ali ne, tako da dobi cel izraz „dvomim, ali ne“, „ne vem, ali (če) ne“ pomen morda, menda, skoraj bi mislil, po mojem mnenju, bržkone, prejkone, najbrž: dubito, an hunc primum omnium ponam N. dvomim, ali ne bi njemu odkazal prvega mesta = po mojem mnenju gre njemu prvo mesto, najrajši bi dal njemu prvo mesto, civitatem non solum Graeciae, sed haud scio an cunctis gentibus anteponendam dico Ci., mortuus est C. Sacerdote praetore nescio an ante, quam Verres praeturam petere coepit Ci. Če pa se nagiba misel k zanikanju, pristopi non, nemo, nullus, numquam k an: quod haud scio an non possis C. česar menda (česar pač) ne moreš, contigit tibi, quod nescio an nemini Ci. kar najbrž nikomur drugemu, hoc diiudicari nescio an numquam possit Ci. to se ne da menda nikdar razsoditi; tako tudi: an imperare noluisset, dubium T. težko da je hotel postati cesar; vendar tudi: non horum senectus miserabilis fuit? haud scio an ulla beatior possit esse Ci. = pač nobena. Isto kot ind. izraža tudi cj. haud sciam an Ci., dubitaverim an Ci., le šibkeje: de L. Bruto dubitarim, an in Arruntem invaserit Ci. Lucij Brut je pač najbrž... Pogosto se nanaša le na en pojem: testem non mediocrem, sed haud scio an gravissimum Ci. morda, menda, exstincto Maximo, dubium an quaesitā morte T. najbrž prostovoljno.
  • analogia -ae, f (gr. ἀναλογία)

    1. enako (isto) razmerje, sorazmerje, nalika, analogija: Varr., Sen. ph.

    2. gram.
    a) nalika, analogija, enakomernost podobnih primerov v besedotvorju: Q., Gell.
    b) (v stilistiki) enotnost in enakomernost opisovanja, analogija: C. Iulii Caesaris de analogia libri duo Suet.
  • ante, st.lat. anti, antidI. adv.

    1. krajevno: spredaj (naspr. post, a tergo): ante aut post pugnandi ordinem dare L., fluvius ab tergo: ante circaque velut ripa... oram eius omnem cingebat L., a. volans V., pallida Tisiphone morbus agit a. V. pred seboj, coronatus stabit et a. calix Tib.; pren.: malitia... mala bonis ponit ante Ci.; naprej (naspr. post, retro): neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. ap. Non., si aut manibus ingrediatur quis aut non ante, sed retro Ci., a. tulit gressum V. Prim. tudi zloženke: antecedo, antegredior, antefero, antehabeo, antepono, anteverto, antevolo idr.

    2. časovno: prej: ut dixeram ante Pl., quem ante diximus, sicut a. dictum est L., non a. consulto senatu L., vita a. acta Ci., a. actum tempus Lucr., a. acti anni Tib., a. facta (naspr. futura) Vitr., ante posteaque Plin., ante angebar, nunc non angor Ci., fidus ante Poenis, tum mutaverat fidem L., ante, deos homini quod conciliare valeret, far erat O. prej = nekdaj; ante capio, gl. antecapiō. — Pogosto z abl. mensurae: XXX diebus a. Ci., paucis annis a. Ci. ali paucis a. annis S., paucis a. diebus Ci., S., paucis mensibus a. C., multis a. mensibus Ci., biduo a. Ci.; pogosto z subst.neutr.: multo ante Ter. ali ante multo Ci., aliquanto a. ali a. aliquanto, paulo a., tanto a. Ci. Z adv.: longe a. Ci. Ante s quam = antequam (gl. to geslo), pesn. nam. ante... quam tudi quam ante: Lucr., Tib. idr., in pleonastično prius... ante... quam: V. ali prius... quam... ante: Pr.; non ante (ne prej) z dum dokler ne: non a. absolvit, dum omnes rediere captivi Amm. Redko nalično po grščini pri subst.: neque... ignari sumus ante malorum V. (τῶν πρὶν κακῶν), tako tudi: ille elegit, qui recipit a. meliorem Ps.-Q., prim.: ne proderent patriam tyranni a. satellitibus et tum corruptoribus exercitūs L. Prim. zloženke antecapio, anticipo, antevenio idr.

    II. praep. z acc.

    1. krajevno: pred (in to tako, da je oseba obrnjena proti stvari; prim. pro, ki pomeni, da je oseba obrnjena proč od stvari): a. ianuam N., a. ostium Tiberinum classem hostium videbatis Ci., Hannibal a. portas L., a. aedem Cereris Ci. in elipt. a. Castoris (sc. aedem) Ci., a. tribunal Ci., causam a. aliquem dicere Ci. pred kom kot sodnikom, gloria aliquando ante nos est..., aliquando in averso est Sen. ph.; pogosto: a. oculos omnium esse, versari Ci. pred očmi vseh, pred vsem svetom, tako tudi pri subst.: flagitia Romae a. oculos omnium Ci., a. oculos trucidatio civium Ci. očiten uboj; proleptično pri glagolih premikanja: a. aram statuere, a. signa progredi L., equitatum omnem a. se mittere C., vinctum a. se Thyum agebat N.

    2. pren. pred (označuje prednost, toda ne pri Ci. in C., ki rabita v tem pomenu prae): quem a. me diligo Balbus in Ci. ep. bolj kakor sebe; esse a. aliquem ali a. aliquid prekašati (presegati) koga, kaj: gloriā belli Gallos a. Romanos fuisse S., nullos mortalium armis... a. Germanos esse T.; a. Iovem haberi Cu. višje stati (več veljati) kakor Jupiter; posebno a. alios (alias, alia) pred vsem(i) drugim(i), tako tudi a. omnes ali a. cunctos ali a. ceteros (-as): o felix una a. alias Priameia virgo V., unam longe a. alias specie ac pulchritudine insignem... raptam ferunt L., a. omnes fratris filii superbiae infestus L., tua a. omnes experientia T.; od tod stopnjujoč poleg komp. in superl.: scelere a. alios immanior omnes V., a. alios miserandi magis L., longe a. alios acceptissimus militum animis L., a. cunctas mulieres longe deterrima coniuga Ap.; pogosto a. omnia predvsem, nadvse, (prav) posebno: a. omnia deplorati erant equites L., dulces a. omnia Musae V.

    3. časovno: pred: a. hunc diem Ter., neque ante adventum C. Verris neque post decessionem Ci., et ante Epaminondam natum et post eius interitum N., a. urbem conditam Ci. pred ustanovitvijo (rim.) mesta, a. decemviros creatos L.; predlog včasih (poseb. relativu) zapostavljen: N., diem statuo, quam ante... Ci.; z abl. mensurae: multo a. noctem L., aliquanto a. adventum meum Ci., tot annis a. civitatem datam Ci.; časovno določilo opisano: a. praeturam, a. tribunatum Ci., a. Verrem praetorem Ci. pred Verovo preturo, qui honos... habitus a. me est nemini Ci. pred menoj = pred mojo dobo, a. legem Gabiniam Ci. pred uveljavitvijo Gabinijevega zakonskega predloga, a. tubam V. preden zadoni tuba.
  • antepīlānus -ī, m (ante in pīlānus iz pīlum)

    1. v pl. antepīlānī voj.
    a) „pred kopjaši stoječi“ = prvi bojni vrsti rim. pehote v trojni bojni vrsti (acies triplex) = hastati et principes, stoječi pred triarij(c)i (triarii), oboroženimi z metalnim kopjem (pīlum): principes hos (hastatos) sequebantur; hoc agmen antepilanos appellabant L.
    b) = antesīgnānī (gl. to geslo): Amm.

    2. v sg. pren. prvoborec v sramotnih dejanjih: Amm.
  • Antistius 3 Antistij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.:

    1. C. Antistius Regīnus Gaj Antistij Regin, Cezarjev legat v Galiji: C.

    2. P. Ant. Publij Antistij, slab govornik: Ci.

    3. Q. Ant. Labeo Kvint Antistij Labeon, pravnik v Avgustovem času: T., Suet.

    4. L. Ant. Vetus Lucij Antistij Veter, konz. l. 55 po Kr., samomor l. 65 po Kr.: T.
  • Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

    1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

    2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

    3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

    4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

    5. njegovi otroci:
    a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
    b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

    6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

    7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

    1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

    2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

    3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

    1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
    a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
    b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

    2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.