Franja

Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.

Līternum (Linternum) -ī, n Li(n)térn, primorsko mestece v Kampaniji ob Liternovem (Līternus) ustju, znano kot zadnje bivališče iz Rima izgnanega Scipiona Afričana starejšega (zdaj vas Patria): L., Sen. ph. Od tod adj. Līternus (Linternus) 3 li(n)térnski: ager Ci., palus (zdaj Lago di Patria) Sil. Līternīnus 3 litérnski: villa Val. Max., rus Plin.; subst. Līternīnum -ī, n (sc. praedium) Liternín, Litérnsko, podeželsko posestvo Scipiona Afričana starejšega pri Liternu: Ci., in Literninum concessit (sc. Scipio) L.

Maroboduus -ī, m. Marobóduj, kralj svebskih Markomanov, vzgojen na Avgustovem dvoru, ustanovitelj vzhodnogermanske monarhične države na ozemlju današnje Češke. Da bi zatrli njegovo moč, ki so se je zavistno bali, so poslali Rimljani l. 6 po Kr. zoper njega 12 legij pod Tiberijevim poveljstvom, a so po Varovem porazu morali skleniti z njim mir. Kasneje ga je napadel in obvladal Herusk Arminij. Ker je Maroboduj po porazu padel v nemilost tudi pri svojih podanikih, je pobegnil k Rimljanom; ti so mu odkazali za bivališče Raveno, kjer je umrl: T., Vell.

Marpēssus (Marpēsus) -ī, Marpés (Marpéz)

1. m (Μάρπεσσα) gora na otoku Paros, kjer so bila največja nahajališča belega marmorja: Plin., Serv. — Od tod adj. Marpēs(s)ius 3 (Μαρπήσσιος) marpéški, sinekdoha = paroški: rupes Arn., cautes V.

2. f (Μαρπησσός = Μαρμησσός ali Μερμησσός, Marmēssus, Mermēssus Marmés, Mermés) trg v Frigiji ob Idi, bivališče eritrejske Sibile: Varr. ap. Lact. — Od tod adj. Marpēssius 3 marpéški: Herophile Tib. marpeška Sibila (po novejših izdajah Mermēssius 3).

ménjati (-am) | menjávati (-am)

A) perf., imperf.

1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure

5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

2. variare, cambiare; voltarsi

ménjati cambiar (za por) ; trocar; canjear ; (denar, obleko, korak) cambiar ; (barvo, perilo) cambiar, mudar

menjati bankovec cambiar un billete de banco
menjati prostor (sedež) cambiar de sitio
menjati bivališče cambiar de residencia
menjati službo cambiar de colocación, buscar otro empleo
menjati stanovanje mudarse de casa, cambiar de domicilio
menjati stranko (pol) cambiar de partido

Metapontum -ī, n (Μεταπόντιον) Metapónt, mesto, grška naselbina ob Tarentskem zalivu, Pitagorovo bivališče: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj. Metapontīnus 3 metapóntski: Varr., L.; preb. subst. Metapontīnī -ōrum, m Metapontíni, Metapóntci, Metapóntčani: L., Iust.

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

mundus² -ī, m (mundus 3)

I.

1. ženska toaleta, ženske toaletne potrebščine (za čiščenje in olepšavo ženske polti; nakit, okras(je) je ornamentum, ornatus): Acc. ap. Fest., muliebris L., auro, veste, gemmis omnique cetero mundo exornata mulier Ap., mundus muliebris est, quo mulier mundior fit; continentur eo specula, unguenta, vasa unguentaria, lavatio, alia Ulp. (Dig.).

2. metaf. orodje, priprava: falces et operae messoriae mundus omnis Ap., m. Cereris Ap. mistične Cererine skrinjice, in mundo esse ali habere pripravljen biti, čakati koga ali pripravljeno imeti kaj: Enn. fr., Kom., mihi in mundo sunt virgae Pl., nempe habeo in mundo Pl. —

II.

1. svetovni red, svetovna ureditev, vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, svet, kozmos (za ta pomen in pomen pod I. 1 prim. gr. κόσμος, ki pomeni „nakit“ in „svet“): Stat., in illa plaga mundus statas temporum vices mutat Cu., patuli super aequora mundi Lucr., ornatus (lepa skladnost) mundi Ci., mundus appellatur caelum, terra, mare et aër Fest., clarissima mundi lumina V., mundi innumerabiles Ci., mundus immensus O.

2. occ.
a) svet (kot bivališče človeštva), zemlja, zemljekrog: quicumque mundo terminus obstitit H., pars mundi H.; pesn. „rimski svet“ = rimsko vladarstvo, rimsko cesarstvo, rimski imperij: Lucan.; meton. človeštvo: fastos evolvere mundi H., m. miser Lucan., quem mundus et superi timent Sen. tr.
b) evfem. podzemlje z odprtino na zborišču (comitium) (okroglo, vedno s kamnom (lapis manalis) zakrito jamo, ki so jo odkrivali le trikrat na leto, ob dnevih, posvečenih podzemeljskim božanstvom: 24. avgusta, 6. oktobra in 8. novembra; takrat so metali vanjo prvence raznih sadov in pridelkov: Ca. ap. Fest., Varr. ap. Macr., Macr.
c) nebo: Enn. ap. Macr., m., communis deorum atque hominum domus Ci., mundi ac terrarum magnitudo C., lucens Ci., arduus V., aetherius Tib., concussit sidera micantia mundus Cat.

Oasis -is, acc. -im, f (Ὄασις iz egipč. wh't (beri wahe) nižina, nižava (dobesedno „kotel“, „lonec“) ali iz koptskega onahé naseljen kraj) óazis, zelenica, „oaza“ v Libijski puščavi (Oasis minor (Ὄασις μικρά) v srednjem Egiptu, zdaj Wah el Bahire, Wah el Gharby ali Bahnasa el Kassar) poleg Oasis maior (Ὄασις μεγάλη v zgornjem Egiptu, zdaj Wah el Kebir), za časa cesarjev bivališče preganjancev: Ulp. (Dig.), Cod. I. — Od tod adj. Oasēnus 3 oázijski, oáški, oázen: Cod. Th. Oasītes -ae, m (Ὀασίτης) oázijski, oáški, oázen: nomoi Plin.

Olympos in Olympus -ī, m (Ὄλυμπος) Olímp

1. ime več gora, npr. v Likiji, Miziji, Lakoniji, na Cipru, na Lezbosu in drugod; poseb. zelo visoki Olimp ob makedonsko-tesal(ij)ski meji, po bajki bivališče bogov (zdaj Elymbo ali (turško) Semavat Evi (= bivališče nebeščanov)): Enn., Varr., O., H., Lucan.; pesn. meton. = nebo: Varr., Sen. tr., processit vesper Olympo V., summo delabor Olympo O. — Od tod subst. Olympiadēs -um, acc. -adas, f Olimpiáde, Olímpijke = na Olimpu bivajoče Muze: Varr. —

2. flavtist, Marsijev učenec, ki se je spustil v tekmovanje s Fanom: O., Plin., Hyg.

3. mesto v Kilikiji ob gori Olimp (zdaj razvaline pri kraju Deliktash): Ci., Eutr., Fl. — Od tod preb. Olympēnī -ōrum, m (Ὀλυμπενοί) Olímpijci, Olimpéni: Ci.

oppidum -ī, n (prim. gr. πέδον dno, tla, zemlja, πεδίον polje, planjava, skr. padám korak, stopinja, lat. pēs, pedica = gr. πέδη)

1. stlat. pregrade v cirkusu: Naev. ap. Varr.

2. utrdba: oppidum Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo fossāque munierunt C., legati ab rege Perseo venerunt; eas in oppidum (obzidje) intromitti non placuit, in eadem Bellonae (na Marsovem polju) in senatum introducti sunt L.

3. meton. utrjen kraj, utrjeno mesto, trdnjava, mesto (kot bivališče, in sicer vsako mesto, razen Rima, ki je urbs): Enn. ap. Non., V., Cu., Vitr. idr., o. Genuabum C., in oppido Citio est mortuus N., novum Gallorum oppidum L., urbe (iz Rima) oppidone (ali kakega deželnega mest(ec)a) egressus Suet.; z gen. mestnega imena (kakor gr. ἄστυ): in oppido Antiochiae Ci. ep.; redkokdaj o Rimu: Varr., sanguine per triduum in oppido (= v Rimu) pluisse L., severi oppidum Martis Mart.

Opomba: Gen. pl. oppidûm: Sulpicius in Ci. ep.

paradīsus -ī, m (gr. παράδεισος, perz. beseda)

1. velik park in zverinjak, park: Aug., Gell.

2. metaf. raj, paradiž
a) kot bivališče prvih dveh ljudi: Eccl.
b) kot bivališče zveličanih nebeški raj, nebesa, nebo: Eccl.

pergula -ae, f (iz pergere kakor tegula iz tegere) prizidek, lopa, napušč, baraka kot

1.
a) prodajalna, trgovina, štacuna: Ulp. (Dig.).
b) umetniška delavnica, ateljé: pictorum Luc. ap. Lact., Plin., Ulp.
c) menjalnica: Plin.

2. učilnica, šola: in pergulā docere Suet. (o retorju), pergulae magistrales Vop.; meton.: omnis p. Iuv. cela, vsa šola = vsi učenci.

3. koča, baraka (bivališče revežev, naspr. aedes -ium = palača): Petr., Aus.

4. javna hiša, bordél, kurbišče, kupleráj: Pl., Pr.

5. zvezdoslovno opazovališče, zvezdna opazovalnica, zvezdarna, observatórij (na ravni strehi): Suet.

6. podstrešna soba, podstrešnica, mansárda kake najemne hiše (insula): Tert.

7. brajda, brajdišče, plánta, sèp: Col., pergulae umbrosae Plin.

pogorélec incendié moški spol , sinistré moški spol

najti drugo bivališče pogorelcem reloger les sinistrés

preménjati (-am) | premenjávati (-am) perf., imperf. cambiare, sostituire:
premenjati ključavnico sostituire la serratura
premenjati bivališče cambiare residenza
navt. premenjati smer cambiare rotta
premenjati denar cambiare il denaro

priímek (-mka) m cognome, pisar. paternità:
priimek, ime in bivališče cognome, nome e domicilio

prisílen (-lna -o) adj. coattivo, coatto, coercitivo, forzato; forzoso:
prisilni ukrepi misure coattive, coercitive
ekon. prisilna likvidacija liquidazione coatta
prisilna izselitev sfratto
prisilno delo lavori forzati
jur. prisilno bivališče domicilio coatto
ekon. prisilni tečaj corso forzoso
prisilno posojilo prestito forzoso
med. prisilna nevroza nevrosi ossessiva
prisilni jopič camicia di forza

provizoričen pridevnik
(začasen; zasilen) ▸ átmeneti, rögtönzött, provizórikusGospod je bil tudi ljubiteljski fotograf in je imel v ozadju prodajalne provizorično temnico. ▸ Az úriember amatőr fotós is volt, és volt egy rögtönzött sötétkamrája a boltja hátsó részében.
Stene ordinacije so provizorične, iz ivernih plošč, sliši se vsaka beseda. ▸ A rendelő falai rögtönzöttek, farostlemezből készültek és minden szó áthallatszik rajtuk.
Prejšnji torek je komisija objavila provizorično različico končnega predloga direktive. ▸ Múlt kedden a Bizottság közzétette az irányelvre vonatkozó végleges javaslat előzetes változatát.

puščávnik hermit; eremite; anchorite, anchoret; recluse

puščavnikov dom, bivališče hermitage