Franja

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

iter, itineris, n (īre, prim. itiō; qua ibant, ab itu iter appellarunt Varr.; gen. sg. prvotno *itinis, potem iteris, obe obl. združeni v itineris; prim. iocineris pod iecur)

1. hoja, hod, pot; occ. (po)hod, marš: itinera egressusque eius explorare S. vsako njegovo stopinjo, iter hac habui Ter. imam pot, namenjen sem semkaj, iter illi saepius in forum Plin. iun. pogosto je šel na forum; tako zlasti: in itinere (itinere L.) C., Ci. med potjo, potoma, spotoma, gredoč, grede; podobno: ex itinere Ci. stran iti, stran (na stran) kreniti; toda: missa est epistula ex itinere Ci. s poti, aliquam itinere prohibere C. komu ne dati (dovoliti) oditi, i. intendere L. ali contendere Ci. hojo pospešiti, hitreje hoditi, continuare iter die ac nocte C. noč in dan hoditi (marširati), iter pergere Ter.

2. konkr. potovanje, pot, hod, vožnja: in illo itinere venit Lampsacum Ci., si suā sponte iter Ameriam faceret Ci., itinera, quae nostri imperatores fecerunt Ci., sibi iter esse Romam Ci. = eum iter Romam habere Ci. potovati mora, mora na pot, confecto itinere Ci., Suet. po končanem potovanju, se ad iter parare L., cum iter ingressus ero Ci. ko bom nastopil pot, itinere pedestri Syriam petere L. po suhem (kopnem), committere se itineri Ci., iter unā facere, i. pedibus facere Ci., eos agros Hercules itinerum suorum terminos (fecit) Ci.; metaf. (o rekah) tek, tok: amnes iter, quod coeperunt, percurrunt Cu.

3. meton.
a) pot ali hod (kot potna mera): abesse iter unius diei C. dan hoda, Hercynia silva expedito IX dierum iter patet C. 9 dni hoda, iter paucorum dierum C. nekaj dni hoda, quam maximis potest itineribus in Galliam contendit C. kolikor hitro je mogel, s kar najbolj pospešeno hojo.
b) pravica prehoda, dovoljenje prehoda, (prosti) prehod: Icti., minimae aquarum itinerumque controversiae Ci., negat se posse iter ulli per provinciam dare C.
c) pot, cesta: erant itinera duo, quibus itineribus domo exire possent C., duo itinera ad portum ferebant C., iter augustum et difficile C., iter pedestre C. pešpot, iter, quā meant navigia Cu., itineribus turbā refertis L. ceste, itinera devia Ci. tudi v hišah = vhod: supercilia itinerum, itinera versurarum Vitr.; metaf.: itinera omni lateri piscinae dare Col., iter urinae Cels., scalo (= sečnica); pren.: per Galliam legionibus nostris iter patefactum est Ci., iter ferro aperire S., senectae iter declive O.

4. metaf. pot (o abstr.): nostris civibus patet iter ad ceteras civitates (do drugih državljanskih pravic) Ci., ex hoc cursu sceleris iter ad fugam convertit Ci., iter ad praemium, ad laudem Ci., non instruendum illis iter ad bonam famam, sed non deserendum Plin. iun., iter pronum (uglajeno) ad honores relicturus Plin. iun.; z objektnim gen. (do česa): iter gloriae, iter salutis V., honorum adipiscendorum Ci.; s subjektnim gen.: defessus itinere disputationis Ci., iter huius sermonis Ci., secretum iter vitae H., insidiosum i. vitae Sen. ph., iter amoris interrumpere Ci. nadaljevanje … , itinera flexusque rerum publicarum Ci.; occ. pot = način, postopanje, ravnanje, obhod, sredstvo: novis eloquentiae itineribus opus est T., duo itinera audendi T., fortuna salutis monstrat iter V., naturam suo quodam itinere ad ultimum pervenire Ci., patiamur illum ire nostris itineribus Ci. da hodi po naši poti, da posnema naš način.

Opomba: Star. obl.: nam. sg. itiner: Enn. fr., Acc. fr., Pac. fr., Varr., Pl., Lucr.; gen. sg. iteris: Naev. fr., Acc. fr.; abl. sg. itere: Acc. fr., Varr., Lucr.

iunceus 3 (iuncus)

1. iz bičja (ločja), bičnat, poln ločja, ločnat: vincula O., sporta Col., cratis Plin.; šalj.: nam mihi intus potione iunceā onerabo gulam Pl. z bičnato vrvjo si bom zadrgnil vrat.

2. bičju (ločju) podoben, bičnat, iz ločja, ločnat: caulis Plin., pectora Prud., tam etsi bona est natura, reddunt curaturā iunceam Ter.

izkúšnja (izkustvo) experience; (izpit) examination, pogovorno exam

pismena izkúšnja written examination
ustna izkúšnja viva voce examination (ali pogovorno viva), (iz živega jezika) oral examination (ali pogovorno oral)
govorim iz izkúšnje I speak bom experience
pridobiti si izkúšnje to gain experience
vem to iz izkúšnje I know it from experience
tehnične izkúšnje technical know-how

izpeljáti (ven peljati) to lead out, to take out; (izvesti) to carry out, to carry trough, to perform, to accomplish, to execute, to realize, to achieve, to effect, to consummate

uspešno kaj izpeljáti to pull something off
upam, da bom to izpeljal I hope to bring it about
izpeljáti besebo iz... to derive a word from...

izprašiti hlače komu frazem
(pretepsti koga) ▸ kiporolja a nadrágját
Če ne bo miru, vama bom izprašila hlače. ▸ Ha nem lesz nyugalom, kiporolom a nadrágotokat!

izrábiti izrábljati to use; to turn to account; (okoristiti se) to take advantage of, to profit by, to make the best (ali most) of

dobro izrábiti, izrábljati to put something to (a) good use
izrábiti, izrábljati rudnik to exploit a mine
dobro izrábiti, izrábljati čas pesniško to improve the shining hour
izrábiti, izrábljati priliko to take the opportunity, arhaično to improve the occasion (ali opportunity)
izrábiti, izrábljati lahkovernost to play upon someone's credulity
izrabil bom prvo dano mi priložnost I shall take advantage of the first opportunity, I shall profit by the first opportunity offered
izrabljati delovno silo, delavce to exploit the workers (ali the workforce), to employ sweated labour
izrábiti, izrábljati položaj, priložnost (figurativno) to strike while the iron's hot, to make hay while the sun shines

izvêsti (izvedem) to carry out, to carry through, to perform, to execute, to accomplish, to achieve, to effect, to carry into effect, to bring to effect; to realize; to consummate; to bring about, to put into execution; to bring to pass; (načrt, naročilo) to carry out, to execute, to perform (naročilo an order); glasba to perform, to execute, to play, to sing; to recite

nisem sposoben, ne morem tega izvêsti I am not able to manage that (ali bring it off)
upam, da bom to izvêdel I hope to manage

jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik

jambe artificielle, articulée umetna noga
jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
jambe de force podpornik pri strešni gredi
gras masculin de la jambe meča
par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
courir à toutes jambes teči, kar noge neso
je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
la peur donne des jambes strah požene moč v noge
faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
faire des ronds de jambe koketno se vesti
jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah

jasniti se povratni glagol
1. (o vremenu) ▸ kiderül, kitisztul, derül, tisztulV sredo čez dan bo dež od zahoda ponehal in popoldne se bo pričelo jasniti. ▸ Szerdán nap közben megszűnik a nyugat felől érkező csapadék és délután tisztulni kezd az ég.

2. (postajati razločen) ▸ tisztázódik, kirajzolódik
Sporna vprašanja se počasi jasnijo. ▸ A vitás kérdések lassan tisztázódnak.
Obrisi hiš so se vse bolj jasnili. ▸ A házak körvonalai egyre jobban kirajzolódtak.

3. (o mišljenju ali razumevanju) ▸ összeáll a kép, kitisztul a képZačelo se mi je jasniti. Če ostanem tukaj še urico ali dve, pa bom prišel reči do dna. ▸ Kezdett összeállni a kép előttem. Ha még egy-két órát itt maradok, a végére járok a dolognak.

4. (o izboljševanju situacije) kontrastivno zanimivo ▸ elvonulnak a viharfelhők, jobbra fordul, egyenesbe jönOdnos med Korejama ima svoje svetle in temne trenutke. Recimo, da se je zdaj začelo jasniti. ▸ A két Korea közötti kapcsolatnak vannak világos és sötét pillanatai. Fogalmazhatunk úgy, hogy most kezdenek elvonulni a viharfelhők.
Potem ko se je Fiat ubadal s precejšnjim usihanjem prodaje, se mu je lani nebo začelo jasniti. ▸ Azt követően, hogy a Fiat az értékesítés jelentős visszaesésével küzdött, tavaly kezdett egyenesbe jönni.
Jasni se tudi nebo nad to življenjsko štorijo. ▸ Lassacskán az életének története is jobbra fordul.

5. (o izboljševanju volje ali počutja) ▸ felderül, jókedvre derül, jókedve lesz"Najbolj smo se bale Branka, ampak tudi on je bil navdušen nad nami! Njegov obraz se je med našim petjem začel jasniti!" ▸ „Leginkább Brankótól féltünk, de őt is lenyűgöztük. Földerült az arca, amikor énekeltünk.”

jasnovidec samostalnik
(napovedovalec prihodnosti) ▸ látnok, jós, jövendőmondóNekoč mi je jasnovidec napovedal, da se bom poročila z moškim v uniformi. ▸ Egyszer egy jós azt jövendölte nekem, hogy egyenruhás férfival kötök házasságot.

jogurt samostalnik
(mlečni izdelek) ▸ joghurtJutro bom začel s kavico in ovsenimi kosmiči z jogurtom, ki so moj priljubljeni zajtrk. ▸ A reggelt kávéval és a kedvenc reggelimmel, zabpelyhes joghurttal kezdem.
Povezane iztočnice: grški jogurt, lahki jogurt, navadni jogurt, probiotični jogurt, smetanov jogurt, zamrznjen jogurt, zmrznjen jogurt

k, ka predl. z daj.
1. k (pred k in g) h: ode k materi; sjesti k ručku sesti h kosilu; idem ka gospodinu grem h gospodu; približujem se k mestu približavam se ka gradu; obratio se ka kralju obrnil se je h kralju
2. proti: put k Prizrenu, udariti k istoku napotiti se proti vzhodu; oblaci se dižu k nebu; udaću se k jeseni omožila se bom proti jeseni; obrnuti glavu k prozoru
3. do: ljubav k narodu
4. za: naš ustanak protiv fašizma poslužio je k oslobodenju i okolnih naroda

kàdar konj.

1. (v oziralnih in časovno-pogojnih odvisnikih) quando; mentre; knjiž. allorquando:
naj pride, kadar hoče venga quando vuole

2. star. (za izražanje istočasnosti) (ko) quando:
kadar bom zrasel, bom gasilec quando sarò grande farò il pompiere
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano

kàr (čésar)

A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
pren. kar je, (to) je è quello che è
bo, kar bo sarà quel che sarà

2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

B) adv.

1. (poudarja intenzivnost dejanja):
kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
spi kar oblečen dorme (così) vestito
čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
kar naprej, prosim avanti, prego
(izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
kar po njem su, dagli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

C) konj.

1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
naj stane, kar hoče costi quel che costi

2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia

karkóli whatever; anything

karkóli drugega anything else
karkóli delaš,... whatever you do,...
karkóli hočete anything you please
karkóli se utegne zgoditi, tega ne bom storil I won't do it, whatever happens
karkóli on prosi, bo gotovo dobil whatever he asks for, he is sure to get

klȉnac klînca m
1. klin: objesiti šešir na klinac na zidu
2. klinec, žebelj: čekićem ispravljati stare klince
3. ekspr. nedorasel fant: moji drugovi varošani, klinci u kratkim gaćicama, rugaju mi se iza ćoškova; klincima ispod 16 godina zabranjen je ulaz u salu
4. ni -a neću maknuti ne bom s prstom mignil; kog -a mi možeš kaj mi pa moreš

kmálu soon, (v kratkem) shortly; before long; early; presently

bom kmálu nazaj I'll be back soon
kmálu po moji vrnitvi soon after my return
knjiga bo kmálu izšla the book will be published shortly, the book will be out soon
kmálu se vrni! come back soon!
kmálu bom prejel pismo I'll receive a letter shortly
ti bi kmálu to obžaloval you'd soon regret it
kmálu bi bil padel I nearly (ali almost) fell
ne boš tako kmálu našel boljšega prijatelja! you won't find a better friend in a month of Sundays!
kmálu nato, kmálu potem soon afterwards
kar najbolj kmálu (čim prej) as soon as possible, at your earliest convenience

kȍkōt -ota m
1. petelin, kokot: ustaću u prve -e vstal bom, ko bodo petelini prvič peli; kokot na krovu petelin na strehi
2. morski kokot zool. morski kokot, Dactylopterus volitans

kolesarski izpit stalna zveza
1. (preizkušnja) ▸ kerékpárvizsgaUčenci opravijo kolesarski izpit v osnovni šoli. ▸ A diákok az általános iskolában teszik le a kerékpárvizsgát.

2. (dokument) ▸ kerékpárvizsga-igazolvány, kerékpárvizsgaS kolesom se ne bom več vozila sama, saj še nimam kolesarskega izpita. ▸ Már nem kerékpározok, mivel nincs kerékpárvizsgám.