Franja

Boden¹, der, (-s, Böden) (Fußboden usw.) tla, (Erde) zemlja, prst; bei Flaschen, Gefäßen: dno, beim Turnen: parter, tla, figurativ podlaga; auf dem Boden na tleh; am Boden zerstört povsem uničen; aus dem Boden stampfen ustvariti/pričarati iz niča; zu Boden drücken pritiskati (ob tla), težiti; zu Boden gehen pasti na tla; zu Boden schlagen podreti, vreči na tla, die Augen: povesiti (oči); Boden gewinnen figurativ utrditi svoj položaj; dem Boden gleichmachen zravnati z zemljo; den Boden unter den Füßen verlieren izgubljati/izgubiti tla pod nogami

Bog [ó] moški spol (Boga, ni množine)

1. krščanski: der Gott, der Herrgott
Bog Oče Gottvater
Vsemogočni Bog (Gott) der Allmächtige
Bog-človek der Gottmensch
troedini Bog der dreieinige Gott
hvaliti Boga Gott loben
iskalec Boga der Gottsucher
spoznanje Boga die Gotteserkenntnis, die Theognosie
od Boga dan gottgegeben
posvečen Bogu gottgeweiht
podoben Bogu gottähnlich
predstava o Bogu das Gottesbild
verujoč v Boga gottgläubig

2. Abrahamov:
Bog Judov, kristjanov in muslimanov der Gott der Juden, Christen und Mohammedaner
|
Bog mu daj večni mir! Gott hab ihn selig
Bog ne daj! Gott bewahre!
Bog se usmili! Gott erbarme!
Bog ti poplačaj! Vergelt's Gott!
Bog ve … weiß der Himmel …
daj Bog! Das walte Gott!
Naj Vam Bog povrne! Gott lohne es Ihnen; vergelt's Gott!
Hvala Bogu! Gott sei Dank/Gottlob!
prisega: tako mi Bog pomagaj! so wahr mir Gott helfe!
O Bog/O moj Bog! O Gott/ O mein Gott/ Herrgott
moj Bog! Mein Gott!/Meine Güte!/[Du] du liebe Güte!
|
sam Bog ve weiß der Himmel
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
Bogu za hrbtom wo sich die Füchse gute Nacht wünschen
Bogu za ritjo am Arsch der Welt

bolečína ache, pain, smart, ailment; (trganje) twinge, pang; (zbodljaj) stitch (v boku in the side); figurativno grief, distress

duševna bolečína grief, pang(s pl)
huda bolečína anguish
nema bolečína silent grief
skrajna bolečína extreme suffering, agony
porodne bolečíne throes pl
začetne (porodne) bolečíne (figurativno) teething troubles
odškodnina za bolečíne compensation for pain or distress
imeti bolečíne to be in pain
imate bolečíne? (Vas boli?) do you feel any pain, does it hurt?
imam bolečíne I've got a pain
imam velike bolečíne I am in great pain, I have an awful pain
zvijati se od bolečínin to wince
trpeti, prenašati velike bolečíne to suffer great pain
deljena bolečína je pol bolečína arhaično company in distress makes trouble less

boléti to ache, to ail, to hurt, to pain

nogé me bolijo my feet hurt
oko me boli my eye aches
kaj Vas boli? what ails you?
glava me boli my head aches, I've got a headache
srce me boli figurativno I am sick at heart

bólje better

bólje in bólje, vedno bólje better and better
čim prej tem bólje the sooner the better
toliko bólje so much the better
tem bólje all the better
oziroma bólje (rečeno) or rather
bólje je (vzeti...) it is preferable (to take...)
zaradi tega mi ni prav nič bólje I am no whit the better for it
gre mu (ekonomsko) bólje he is better off
sedaj mi gre (zdravstveno) bólje I am getting better now
bólje bi storil, če bi ostal doma you'd better stay at home, pogovorno you better stay at home
bólje ne! (= tega Vam ne svetujem) you had better not!
sinoči, oziroma bólje rečeno, davi smo imeli vihar last night, or rather, this morning there was a storm
ni mogel napraviti bólje kot... he could not have done better than...
bólje se počutiti to feel (ali to be) better
posli gredo bólje business is improving
obrniti se, spremeniti se na bólje to change for the better
bólje drži ga kot lovi ga a bird in hand is worth two in the bush

bombo moški spol velik boben; bobnar; žara za volilne kroglice; pretiravanje, bahanje, nadutost

de bombo y platillos pretiran, napihnjen (reklama)
dar bombo pretirano hvaliti, upadljivo reklamo delati
darse bombo bahati se, širokoustiti se
hacer mucho bombo upadljivo reklamo delati
ir al bombo (Am) konec vzeti

book² [buk] prehodni glagol
v knjigo vpisati, vknjižiti, registrirati; kupiti vozovnico ali vstopnico; rezervirati (sobo, vozovnico, vstopnico); angažirati; povabiti

I'll book you for Saturday pričakujem vas v soboto
he is booked for a sad end namenjena mu je žalostna usoda
pogovorno to be booked to do s.th. morati kaj narediti
all seats are booked vsi sedeži so razprodani
I am booked to see him on Tuesday zmenil sem se z njim za torek

bored [bɔ́:d] pridevnik
zdolgočasen

I am bored dolgočasim se, sit sem vsega

breg [é] moški spol (-a, -ôva, -ôvi)

1. pri vodi: das Ufer (reke [Flußufer] Flussufer, nasprotni Gegenufer, nizki Flachufer, notranji Gleitufer, severni Nordufer); (obala, obrežje) das Gestade
na bregu am Ufer
vožnja na drugi breg die Überfahrt
utrjevanje bregov die Uferbefestigung, der Uferbau
na levem bregu linksufrig
na desnem bregu rechtsufrig
prestopiti bregove das/die Ufer übertreten, übers Ufer treten

2. (vzpetina) der Hügel, (strmina, pobočje) der Hang (notranji Gleithang, zunanji Prallhang)

3. tehnika (nastavek) die Nocke
|
figurativno imeti za bregom im Schilde führen
tiha voda bregove dere stille Wasser sind tief

built [bilt] preteklik & pretekli deležnik od build

I am not built that way to ni po mojem okusu, to mi ne ugaja

business¹ [biznis] samostalnik
posel, opravilo, poklic; kupčija; zadeva, delo; dolžnosti; podjetje, tvrdka
arhaično zaposlenost
gledališče igra, pantomima

to ask for s.o.'s business vprašati, kaj si kdo želi
to do one's business for s.o. uničiti koga
the business end konec (kakršnegakoli) orodja
to go to business iti na delo, v službo
everybody's business is nobody's business za vsako delo mora biti nekdo odgovoren
to mean business resno misliti
man of business poslovni človek, trgovec
one's man of business pravni svetovalec koga
to go into business postati trgovec
mind your own business ne vtikaj se v zadeve drugih
that's no business of yours to ti ni nič mar
a roaring business sijajna kupčija
to send s.o. about his (ali her) business na kratko koga odsloviti
to settle down (ali get) to business resno se lotiti dela
I am sick of the whole business sit sem tega
to speak to the business stvarno govoriti
a good stroke of business dobra kupčija
to attend to one's own business ne se vtikati v zadeve drugih
to have no business to do s.th. ne imeti pravice kaj storiti
to make business of doing s.th. veliko o čem govoriti
to retire from business opustiti posel

būstum -ī, n (ūrere; kakor bustar po napačni razstavi glag. ambūrere, combūrere v am-būrere, com-būrere nastala oblika)

1. prostor, kjer so mrliče sežigali in pokopavali, mrtvaško sežigališče: Stat., horrifico cinefactus busto Lucr.; semiusta busta V. napol zgorele grmade; met. sežgano truplo, sežgan mrlič: egena sepulcri busta iacēre reor Stat.; pren.
a) (o razdejanem mestu) prazno pogorišče: Plin.
b) žgališče na žrtveniku: tura in bustum arae iacere Hier.

2. sinekdoha gomila, grob, grobišče, nagrobnik, nagrobni spomenik: Pl., Sen. tr., Suet., excelso coacervatum aggere bustum Cat., ingens... terreno ex aggere bustum V., exiguum bustum Pr., hostilia busta piare O., bustum violare Ci., Lucan., alicuius busto insultare H., incīdere aliquid in busto Ci., Busta (busta) Gallica L. ali Ad Busta Gallica Varr. Galska grobišča, Ob galskih grobiščih, kraj v Rimu, kjer je dal Kamil pobite Galce sežgati in pokopati; pesn. o želodcu živali, ki žre žive ljudi, živi grob: viva videns vivo sepeliri viscera busto Lucr. živo telo v živem grobu; pren. grob = pogubišče, kraj, kjer se kaj pogubi, ali poguba, t.j. oseba, ki kaj pogubi, pogubitelj: cui templum illud (Castoris) fuit... bustum legum omnium ac religionum Ci., quotiens... civilia (= civium) busta Philippos... canerem Pr., tu (Piso), bustum rei publicae Ci., bustum miserabile nati O. (o Tereju, ki je zaužil lastnega sina).

cabelludo dolgolas

cuero cabelludo (Am) lasišče, koža na glavi

cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

cabeza de campana zvonišče
cabeza de ganado glava živine
cabeza menor glava drobnice
cabeza de partido okrajno glavno mesto
cabeza de reino prestolnica države
cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
dolor de cabeza glavobol
mala cabeza nepremišljen človek
tocado de la cabeza malo trčen
aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
cargársele a uno la cabeza omotičen postati
dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
me duele la cabeza glava me boli
hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
hacer cabeza glavno besedo imeti
ir cabeza abajo vedno bolj propadati
írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
sacar la cabeza spet se pokazati
sentar la cabeza k pameti priti
subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
torcer la cabeza umreti
volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
a la cabeza spredaj, na čelu
con la cabeza al aire gologlav
de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
de pies a cabeza od nog do glave
en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
por su cabeza po lastnem sklepu
más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj

cabildo moški spol stolni kapitelj; občinski svet; seja občinskega sveta

cabildo abierto (Am) javna seja

cambiar pre-, za-menjati; spremeniti (se); predrugačiti; preseliti se; prevreči se (veter)

cambiar con (por) zamenjati z (za)
cambiar de aspecto spremeniti zunanjost
cambiar el (ali de) domicilio preseliti se
cambiar la peseta (fig) bljuvati, bruhati
cambiar el vestido preobleči se
cambiar de tren prestopiti (na drug vlak)
cambiarse premisliti se; prevreči se (veter); Am sleči se, preobleči se

campo moški spol polje, njiva; poljana; stepa; športni prostor, dirkališče; tekmovanje; vojaško taborišče; bojno polje; področje, povod, prilika

campo de acción akcijsko polje (področje)
campo de batalla bojno polje, bojišče
campo deportivo športni prostor
campo de fútbol nogometno igrišče
campo de juego igrišče
campo de honor polje časti, bojišče
campo santo pokopališče
campo de tiro strelišče
campo visual obzorje
mariscal de campo feldmaršal
campo a campo z vsemi silami
a campo abierto, en campo franco pod milim nebom; na prostem (dvoboj)
a campo raso na prostem, pod milim nebom
batir el campo (voj) ogledovati teren
correr el campo delati sovražne vpade
ir al campo napraviti izlet na deželo
levantar el campo tabor podreti; popustiti, odnehati
salir al campo iti na deželo
campos pl žitna polja; Am travnate poljane
irse por esos campos de Díos nesmiselno govoriti
Campos Elíseos (ali Eliseos) Elizejske poljane

cáscara ženski spol lupina; (drevesna) skorja

de (la) cáscara amarga zanikrn in prepirljiv; zelo napreden; republikanski
patatas cocidas con cáscara krompir v oblicah
de mucha cáscara (Am) zelo pameten

casero hišen, domač; gospodaren, varčen; preprost

pan casero domač kruh
casero m hišni posestnik, gospodar; hišni upravnik; oskrbnik; najemnik; zakupnik; Am odjemalec

casilla ženski spol samotna hišica, koča; železniška čuvajnica; (čebelja) stanica; šahovsko polje; predal

casilla de correo (Am) poštni predal
salirse de sus casillas iz kože skočiti