Franja

Zadetki iskanja

  • osenčeváti (-újem) | osénčiti (-im) imperf., perf.

    1. offuscare, oscurare

    2. ombreggiare; fumeggiare:
    um. osenčiti obrise fumeggiare i contorni

    3. kozm.
    osenčevati veke ombreggiare le palpebre, dare l'ombretto alle palpebre
  • oskrbéti (-ím) | oskrbováti (-újem) perf., imperf.

    1. provvedere, rifornire (di), fornire (a); approvvigionare; vettovagliare:
    oskrbeti z gorivom rifornire di carburante
    oskrbeti odjemalce z mlekom fornire il latte alla clientela
    oskrbeti vojsko z živežem provvedere di vettovaglie, vettovagliare l'esercito

    2. provvedere, procurare; equipaggiare, dotare, munire; erogare:
    oskrbovati z vodo, z elektriko erogare l'acqua, l'elettricità

    3. (doseči uresničitev česa) adoperarsi

    4. curarsi di, custodire, accudire a; med. assistere, medicare:
    oskrbeti rano medicare la ferita
    oskrbeti živino accudire alle bestie

    5. (upravljati) gestire, amministrare:
    oskrbovati zapuščino gestire l'eredità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    oskrbeti s potrebno dokumentacijo documentare
    oskrbeti s turističnimi objekti turisticizzare
    oskrbeti z doto dotare
  • óst (-í) f

    1. (konica) punta; cuspide; pungolo, stimolo:
    ost kopja, meča, trnka punta della lancia, della spada, dell'amo
    zool. čelna ost rostro (del gambero)

    2. pren. appunto; frecciata, stoccata:
    kritična ost appunto critico
    ost odbiti besedam smussare gli aculei alle parole
    kritiki odkloniti ost moderare l'appunto critico

    3. rib.
    ost za hobotnice pulpara
    ost za sipe calamariera, totanara
  • ostrína (-e) f

    1. filo, taglio:
    zgubiti ostrino perdere il taglio

    2. acutezza (della vista, dell'udito); pren. finezza:
    ostrina sluha acutezza, finezza di udito

    3. rigore, severità, asprezza (della pena); rigore, crudezza (dell'inverno); ekst. asprezza (della critica)
    odlomiti ostrino besedam smussare la punta alle parole, mitigare il tono della critica
    gnati vse na ostrino cercare sempre lo scontro, assumere sempre posizioni intransigenti
    fot. naravnati ostrino mettere a fuoco
    fot. globinska ostrina profondità di campo
  • ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

    1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
    ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
    ozreti se proti hribom guardare verso i monti
    ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
    ozirati se po pticah osservare gli uccelli

    2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
    ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

    3.
    ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
    ozirati se po taksiju cercare un taxi
    ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
    pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
    ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
    ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
    bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla
  • pamet ženski spol (-i …) der Verstand, die Vernunft; strokovno: praktische Vernunft; pogovorno: die Grütze, das Köpfchen
    zdrava pamet der gesunde Menschenverstand
    počasna pamet die Begriffsstutzigkeit
    počasne pameti begriffsstutzig, schwer von Begriff
    figurativno imeti več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand haben
    imej no pamet! nimm doch Verstand an!
    soliti pamet komu (jemandem) dareinreden, ins Handwerk pfuschen
    srečala ga je pamet figurativno er ist zur Vernunft gekommen
    tu se človeku pamet ustavi figurativno da steht der Verstand still
    pamet je boljša kot žamet Weisheit ist besser als Gold und Silber
    k pameti:
    priti k pameti Vernunft annehmen/zur Vernunft kommen
    spraviti k pameti zur Vernunft bringen

    na pamet aus dem Kopf, auswendig, aus dem Stegreif
    računanje na pamet das Kopfrechnen
    računati na pamet im Kopf rechnen
    učenje na pamet das Auswendiglernen
    učiti se na pamet auswendig lernen
    znati na pamet auswendig können

    ob pamet von Sinnen (biti ob pamet von Sinnen sein)
    spravljati ob pamet wahnsinnig machen

    po pameti der Vernunft nach, vernunftgemäß
    pri pameti:
    biti pri pameti seine fünf Sinne beisammen haben
    nisi pri pravi pameti du hast wohl nicht alle beieinander

    zoper pamet vernunftwidrig
    zoper zdravo pamet wider alle Vernunft
  • pét (pêtih) numer. cinque:
    vstajati ob petih alzarsi alle cinque
    rtv. kanal pet canale cinque
    pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
    za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
    pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
    drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
    pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
    pet nas je siamo in cinque
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • pijánec (-nca) | -nka (-e) m, f alcolizzato (-a), ubriacone (-a); alcolista, etilista, pog. trincone (-a); scolabottiglie:
    kvartalni pijanec etilista saltuario
    notorični pijanec etilista inveterato
    zdravljenje pijancev terapia degli alcolizzati
    pren. držati se svojih nazorov kakor pijanec plota non deflettere dai propri principi, restare testardamente attaccato alle proprie convinzioni
  • počénjati (-am) | počéti (-čnèm) imperf.

    1. fare; combinare:
    kaj počenja tako dolgo cosa mai combina così a lungo
    počenjati neumnosti, otročarije combinare guai, ragazzate

    2. fare:
    kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena cosa fai alle bestie da sfinirle in tal modo?
    početi kaj jalovega sfondare una porta aperta
  • počépati (-am) | počépniti (-em) imperf., perf.

    1. accoccolarsi, accovacciarsi, accosciarsi; accucciarsi; accucciolarsi; acquattarsi:
    počepniti okrog odnja accoccolarsi attorno al fuoco
    evf. počepniti za grm fare i bisogni all'aperto
    pren. plotovi so počepali gli steccati venivano crollando

    2. pren. pejor. cedere; calare le brache:
    grozili so mu, pa je počepnil cedette alle minacce
  • pod prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
    zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
    zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
    prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

    5. (za izražanje podreditve) sotto:
    priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

    6. (časovno, 'proti') verso:
    priti pod večer venire verso sera

    7. sotto:
    peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
    pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
    trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
    peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
    kopati pod zemljo scavare sottoterra

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
    letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
    plavati pod vodo nuotare sott'acqua

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
    pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

    5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
    orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
    pod Avstrijo sotto l'Austria
    pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

    6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
    opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

    7. (za izražanje vzroka) sotto:
    opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
    jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

    8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
    kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

    9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
    kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
    izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
    evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
    biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
    opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
    bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
    pren. biti pod ključem essere in gattabuia
    pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
    plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
    agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
    kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
    spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
    (ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
    pod ključem sotto chiave
    navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
    grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato
  • podírati (-am) | podréti (-drèm)

    A) imperf., perf.

    1. abbattere (alberi, selvaggina); ekst. uccidere; (ustreliti, streljati) colpire; investire (di veicolo)

    2. abbattere, demolire, sventrare, smantellare (edificio); smontare (tenda)

    3. (parati, sparati) scucire, disfare

    4. pren. distruggere, turbare, disturbare

    5. pren. (čustveno prizadeti) abbattere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. podreti mostove za seboj tagliarsi, bruciarsi i ponti alle spalle
    šport. podreti rekord abbattere un record
    pren. podreti kupček ruttare
    podreti veliko žensk essere un grande donnaiolo, un seduttore, un tombeur de femmes franc.
    grad. podirati odre spalcare
    voj. podirati šotore decampare
    grad. podirati zid smurare

    B) podírati se (-am se) | podréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. abbattersi, crollare; rovinare:
    hiša se podira la casa sta crollando, è fatisciente
    zaradi tega se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    ne grem, pa če se svet podre non vado, dovesse crollare il mondo
  • podíti (-ím)

    A) imperf.

    1. cacciare, mandar via; inseguire, perseguitare:
    psi podijo divjad i cani cacciano la selvaggina
    poditi koga k zdravniku esortare uno ad andare dal medico

    2. incitare, spronare

    B) podíti se (-ím se) perf. refl. correre, scorazzare; mulinare, frullare:
    pren. poditi se za ženskami correre dietro alle gonne
    čudne misli so se mu podile po glavi strani pensieri gli mulinavano nel cervello
  • podmázati (-mážem) perf. ➞ mazati

    1. ungere, lubrificare:
    podmazati kolesa dare un'untata alle ruote

    2. pog. (podkupiti) ungere, subornare
  • podredíti (-ím) | podréjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. assoggettare, sottomettere, subordinare; satellizzare, pren. infeudare:
    podrediti vse lastni samovolji subordinare tutto al proprio capriccio

    2. ekst. subordinare; conformare:
    podrediti vožnjo prometnim pravilom conformare la guida al codice della strada

    3. jur. plagiare

    B) podredíti se (-ím se) | podréjati se (-am se) perf., imperf. refl. sottomettersi; assoggettarsi; conformarsi:
    podrediti se ukazom assoggettarsi agli ordini
    podrediti se sklepu sodnikov stare alle decisioni dei giudici
    podrediti se zakonom conformarsi alle leggi

    C) podredíti si (-ím si) | podréjati sí (-am si) perf., imperf. refl. jur. plagiare
  • podre|ti [é] (-m) podirati

    1. stavbo: abreißen, niederreißen; drevje: fällen

    2. (prevrniti) med tekom, hojo: umrennen, umlaufen, umwerfen, umreißen, umstürzen; šport zapreko: abwerfen

    3. (pobiti) s pestjo, udarcem: niederstrecken, umlegen, niederstoßen, niederschlagen; s strelom: niederstrecken

    4. z vozilom: über den Haufen fahren, umfahren

    5. šotor, gradbeni oder, barako: abbauen, abbrechen

    6. žensko: (koitirati) aufs Kreuz legen, umlegen

    7. tuje načrte: vereiteln, zum Scheitern bringen, dogodki načrte: über den Haufen werfen, umstoßen

    8. učinek: zunichte machen, zerstören

    9.
    podreti kupček dojenček: ein Bäuerchen machen
    |
    figurativno podreti vse mostove za seboj alle Schiffe hinter sich verbrennen, alle Brücken hinter sich abbrechen
  • področj|e2 [ó] srednji spol (-a …)

    1. (območje) vojska, tehnika, matematika, fizika der Bereich, -bereich (dolgovalovno Langwellenbereich, gospodarsko Wirtschaftsbereich, izmenično Wechselbereich, kratkovalovno Kurzwellenbereich, mejno Grenzbereich, nastavitveno Einstellbereich, regularnosti matematika der Regularitätsbereich, srednjevalovno Mittelwellenbereich, slišnosti Hörbereich, ultrakratkih valov UKW-Bereich, uporabe Verwendungsbereich, Anwendungsbereich, veljavnosti Geltungsbereich)

    2.
    anatomija čutno področje das Sinnesgebiet
    elektrika prevodno področje das Leitungsband

    3. strokovno: das Gebiet, der Fachbereich, das Feld, das Fach, -gebiet, -bereich (delno Teilgebiet, interesno Interessengebiet, Interessenbereich, osrednje Schwerpunktbereich, specialnosti Spezialgebiet, strokovno Fachgebiet, Fachbereich, tematsko Themenbereich, vednosti Wissensgebiet)
    predmetno področje das Gegenstandsgebiet, der Gegenstandsbereich
    navedba področja die Bereichsangabe

    4. (sektor) der Bereich (na področju tehnike im Bereich der Technik, na tehničnem/političnem področju im technischen/politischen Bereich)
    področje življenja der Lebensbereich (vsa področja življenja alle Lebensbereiche)

    5. pristojnosti: der Bereich, -bereich (komandno Befehlsbereich, kompetenčno Kompetenzbereich, pristojnosti Zuständigkeitsbereich)
    službeno področje der Dienstbereich
    (resor) das Ressort
  • podvŕžen (-a -o) adj.

    1. sottoposto; soggetto; affetto; passibile; suscettibile:
    carini podvrženo blago merce soggetta a dogana
    podvržen spremembam passibile di mutamenti

    2. dedito, portato; incline:
    podvržen branju dedito alla lettura
    podvržen boleznim incline ad ammalarsi, alle malattie
  • poglèd (-éda) m

    1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
    ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
    metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
    ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
    s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
    požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
    prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
    slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
    vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
    pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente

    2. (izraz) aria:
    hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente

    3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
    pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
    pogled na pokrajino panorama

    4. esame

    5. punto di vista, visuale, concezione:
    o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
    šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!

    6. (v adv. rabi)
    v tem pogledu quanto a questo
    v marsikaterem pogledu in molti casi
    v nobenem pogledu nient'affatto
    v vsakem pogledu affatto, assolutamente
    na pogled, na prvi pogled a prima vista

    7. (v adv. rabi)
    kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
    skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
    šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
    izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
    jemati pogled togliere la vista, abbagliare
    obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
    biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
    pogled od spredaj prospetto
    pogled s strani profilo