Franja

reefer [rí:fə] samostalnik
kdor zvija jadro
sleng gojenec pomorske akademije, aspirant
(= reefing jacket) tesen (dežni) mornarski plašč z dvema vrstama gumbov; podvezan vozel; ladja hladilnik, hladilni vagon
ameriško, sleng cigareta iz marihuane
avstralsko, sleng iskalec zlata, zlatokop

reingolden, rein golden iz čistega zlata

relumbrón, relumbro moški spol močan sijaj, zasvetlikanje; zlata pena

de relumbrón (fig) bleščeč, toda prazen

rhodite [rɔdit] féminin, chimie zlitina zlata in rodija

rocker [rɔ́kə] samostalnik
sanišče (zibelke), zibalnik; oseba (stvar), ki niha, se ziblje
ameriško gugalni stol (konj); gugalnica; vrsta drsalke, drsalica; korito za izpiranje zlata

to be off one's rocker sleng biti prismojen, nor, trčen

rotgolden iz rdečega zlata

sēm-is² -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

1.
a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

2. polovica, pol dvanajstdelne celote
a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.

sìnigle sìnigālā ž mn. (gr. syringes) med. hemoroidi, zlata žila

sluice [slu:s]

1. samostalnik
(vodna) zatvornica, zapornica; zajeza, voda v zajezi; (stranski) kanal; umeten odtočni jarek
množina žleb za izpiranje zlata
pogovorno temeljito izpiranje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
izpustiti (vodo) iz rezervoarja skozi zatvornico; izsušiti (kaj); preplaviti, politi, poškropiti (kaj) z vodo
pogovorno izprati, razliti se, planiti iz zajeze (o vodi)

to sluice off preusmeriti, dati (čemu) drugo smer, obrniti (kaj)

stampede [stæmpí:d]

1. samostalnik
divji, brezglav beg, panika
ameriško, politika množično gibanje
ameriško, sleng preobrat mnenja
figurativno zlata mrzlica

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
v neredu, v paniki bežati, brezglavo se razbežati, povzročiti paniko ali naval, navaliti; gnati, goniti (koga), pognati v beg

stampeder [stæmpí:də] samostalnik
iskalec zlata

stilbo m zool. (vespa d'oro) zlata osa (Stilbum splendidum)

strigilis -is, acc. -em (-im: Luc. ap. Char.), abl. -ī, gen. pl. -ium, f (stringere)

1. strgalo, čohalo, strgáč, strgúlja, strúg, strugáča, strúglja, ščrbálo, s katerim so si pri kopanju s kože strgali mazilno olje: Pl., Varr. ap. Non., Ci., H., Sen. ph., Pers., Col., Plin., Iuv., Mart.

2. ušesno brizgalce: Cels.

3. košček suhega (čistega, samorodnega) zlata (pri Hispancih): Plin.

4. užlebljenost, žlebljenost, žlebatost, žlebovitost, žlebičje, žlebovje, žlebež na stebrih: et circa striglium cava et angulos striarum linea corpora tangat (gl. opombo) Vitr., quod striarum et striglium circuitus maiorem efficit lineae longitudinem (gl. opombo) Vitr.

Opomba: Sinkop. gen. pl. striglium: Vitr.; sinkop. dat. pl. striglibus: Iuv.

tejo moški spol zlato v palici, palica zlata

tèlej m (t. telli) dial. zlata pena

temperāmentum -ī, n (temperāre)

1. pravo (primerno, pravilno) razmerje zmešanih snovi, pravo (primerno, pravilno) mešanje, prava (primerna, pravilna) mešanica (zmes): eadem est materia, sed distat temperamento Plin., ut nimio frigori par fervor immixtus temperamentum aequet Plin., opus est inter has tam diversas inaequalitates magno temperamento Col., temperamentum in terrā Col., temperamentum caeli Iust. zmerno, milo podnebje, recte conciliare temperamenta colorum Tert. zadeti pravo razmerje barv, zadeti pravi barvni ton odtenek.

2. prava mera, srednja pot, „zlata sredina“, umerjenost, zmernost: omnia modo constant certoque temperamento Plin., servare et tenere temperamentum in aliquā re Plin. iun., inventum est temperamentum, quo tenuiores cum principibus aequari se putarent Ci., temperamentum vestrae fortitudinis T., orationem habuit meditato temperamento T. z naučeno (prihlinjeno) umerjenostjo, principatūs temperamentum T.

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

tinsel [tínsəl]

1. samostalnik
bleščica, zlata pena; lameta
figurativno lažen sijaj; brokat (tkanina)

2. pridevnik
bleščeč, sijajen
figurativno lažen, navidezen; neokusen, kičast, načičkan

3. prehodni glagol
okrasiti z bleščico, z zlato peno
figurativno kičasto okrasiti, okrasiti z lažnim bleskom

title¹ [táitl] samostalnik
naslov (knjige itd.); napis; naziv, ime (for za)
častni naslov, titel, titula
pravno pravni naslov, pravna osnova, pravna zahteva, dokaz za pravno zahtevo; priznana pravica (to do, na)
upravičenost; listina (o lastništvu), dokument, pismeno dokazilo; film podnaslov; vsebina čistega zlata, srebra
šport prvenstvo, naslov prvaka

the title of earl grofovski naslov
to bear a title nositi (imeti) naslov
to lose the title šport izgubiti naslov prvaka
to have a title to s.th. imeti pravico (biti upravičen) do česa
what is his title to your gratitude? kakšno pravico ima do vaše hvaležnosti?

titre [titrə] masculin naslov, častni naslov; naslovna stran (v knjigi); napis, nadpis; označba poklica; naziv, svojstvo, lastnost; juridique pravni naslov, pravica do česa; upravičenost; commerce izkaz, list(ina), spričevalo; chimie titer; delež zlata ali srebra v zlitini; pluriel vrednostni papirji; efekti, blago, kosi

à titre de (v svojstvu) kot
à titre d'héritier, de comptable kot dedič, kot računovodja
à bon titre z vso pravico
à juste titre čisto upravičeno; z vso pravico
à plus d'un titre v večkot enem pogledu, oziru
à ce titre zaradi tega
au même titre z isto pravico, enako, ravno tako
à quelque titre que ce soit iz katerega koli razloga
à titre d'acompte kot naplačilo
à titre bénévole prostovoljno
à titre définitif (za) stalno
à titre d'essai kot poskus, poskusno
à titre exceptionnel izjemno, izjemoma
à titre d'exemple kot primer, za primer
à titre gracieux, gratuit brezplačno, gratis
à titre d'indemnité kot odškodnina
à titre d'information za informacijo, na znanje
à titre individuel posamezno, poedino
à titre d'office uradno
à titre onéreux proti plačilu, za plačilo
à titre de prêt kot posojilo
à titre provisoire začasno, provizorno
à titre de réciprocité reciprocitetno, obojestransko, vzajemno
titre sur cinq colonnes à la une naslov čez pet stolpcev na prvi strani
titres pluriel universitaires, de noblesse vseučiliški, plemiški nazivi, naslovi
titre de créance zadolžnica
titre d'obligation obligacija, obveznica
titre de permission dopustnica (listina)
titres pluriel de transport prevozni dokumenti
marché masculin des titres trg(ovanje) z vrednostnimi papirji
professeur masculin en titre titularni, redni profesor
remporter le titre dans un championnat doseči naslov prvaka v prvenstvenem tekmovanju