Franja

abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati

s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
abattre des kilomètres požirati kilometre
abattre à l'explosif razstreliti
abattre les tentes podreti šotore
abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
abattre les feux priviti luči (avtomobila)
abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
se laisser abattre izgubiti pogum

abbruciaticcio

A) agg. (m pl. -ci) osmojen, prismojen

B) m

1. ogorek

2. vonj po ožganem, smod

abfallen^*

1. (herunterfallen) odpadati, odpasti

2. (sich senken) padati, nagibati se, spuščati se, spustiti se

3. (abtrünnig werden) odvrniti se (von od), ločiti se od, odpasti od

4. (nachlassen) pojemati, upadati

5. ein Boot: obrniti se po vetru/od vetra

6. kaniti (kanem); auch für dich wird etwas abfallen tudi zate bo nekaj kanilo zum Feinde abfallen dezertirati

abfragen jemanden: izpraševati, izprašati; etwas: poizvedovati po, Daten: iskati, poiskati

abgucken jemandem etwas prevzeti po/od (koga), posneti po (kom); (abschreiben) prepisati

abholen iti po, iti iskat; abholen lassen poslati po

abkippen intransitiv prekucniti se, prevrniti se, pasti po tleh; transitiv eine Last: stresti s prekucnika

ablutions [ablüsjɔ̃] féminin pluriel umivanje; religion mašnikovo umitje prstov po obhajilu; (familier)

faire ses ablutions umi(va)ti se

abmodeln etwas: posneti po, oblikovati po

aborder [abɔrde] verbe intransitif pristati, priti do brega; verbe transitif pristopiti k, približati se, lotiti se, načeti; ogovoriti; po nesreči trčiti ob (ladjo); pritegniti s kavlji ladjo, da bi nato planili nanjo

au port dans une île pristati v pristanišču na otoku
le bateau aborde au Brésil ladja pristaja v Braziliji
aborder une question difficile lotiti se težkega vprašanja
il fut abordé par un inconnu neznanec ga je ogovoril
aborder avec prudence les carrefours dangereux previdno se bližati, voziti k nevarnim križiščem
aborder le virage à grande vitesse z veliko hitrostjo zavoziti v ovinek
un cargo a abordé un pétrolier tovorna ladja je trčila v petrolejski tanker
les pirates ont abordé le navire piratje so v napadu osvojili ladjo

abpatrouillieren patruljirati po

abschauen jemandem etwas posneti kaj po kom

abschnittweise po delih

absehen^*

1. (sehen) videti; an den Augen absehen prebrati iz oči

2. Folgen, das Ende: predvidevati, videti; etwas ist/ist nicht abzusehen (nekaj) je/ni na vidiku, (nekaj) je/ni mogoče predvideti

3. (übernehmen) posneti po, posnemati; (abschreiben) prepisovati, prepisati

4. von etwas absehen opustiti (kaj); (nicht berücksichtigen) ne upoštevati, pustiti ob strani

5. es auf etwas abgesehen haben imeti na muhi/na piki, meriti na

Abseilen, das, spuščanje po vrvi/z vrvjo

absingen^* odpeti; peti po notah

absoute [apsut] féminin, religion odveza, absolucija (na veliki četrtek); molitve ob krsti po maši zadušnici

abspielen zaigrati, odigrati; vom Blatt: igrati po notah; den Ball: podati, podajati; (abnutzen) obrabiti; sich abspielen Vorgang: potekati, vor unseren Augen: odigrati/odigravati se, odvijati se, dogajati se, dogoditi se; da spielt sich bei mir nichts ab za to pa nisem!

abstellen

1. (niedersetzen) eine Last: odložiti, postaviti (kam), odstaviti

2. (abdrehen) izključiti, zapreti, odklopiti, eine Maschine: ustaviti

3. ein Auto: parkirati, postaviti, ein Fahrrad, das Gepäck: spraviti

4. Mängel (beseitigen): odpraviti

5. auf etwas: ravnati se po

abundō -āre -āvī

1. valovito se izli(va)ti, razli(va)ti, stopiti (stopati) čez bregove: Lucr., Plin., quando aqua Albana abundasset L., abundabat fluidus liquor V.; z abl. = kipeti, prekipevati od česa, pluti, valoviti s čim, prepoln biti česa: umore novo mare, flumina, fontes semper abundare Lucr., aestivā Nilus abundet aquā Tib.; o krajih: cruore scaena abundavit Suet.; redkeje o tekočini sami = odteči (odtekati): ut ex his potius plagis humor defluat, quam ex insitione ipsa abundet Col., quae (aqua) ex lacu abundavit, eam nos caducam vocamus Front., si parum sanguinis abundaverit (ex renibus) P. Veg.; pren.: ripis superat mi atque abundat pectus laetitiā meum Pl. srce mi kipi od radosti, vestis in sinus flaccidos abundans Ap.

2. pren.
a) imeti veliko (mnogo) česa, bogat biti česa, na pretek, v obilju imeti česa (naspr. egere, indigere, defici aliqua re); z abl.: Q., Plin. iun., divitiis Ter., Fl., rebus omnibus Ci., (villa) abundat porco, haedo, agno, gallinā, lacte, caseo, melle Ci., ab. apibus V., equitatu C., omni genere copiarum N., caligine O., Copiā rerum Cu.; z abl. abstr. pojmov: amore Ter. presrečen biti v ljubezni, fortunis Acc. ap. Non., fortunā Q., honoribus, consilio, praeceptis philosophiae Ci., barbarie abundat amor O., ab. multitudine Cu. v številu prekašati, venere Plin., numero testium Q., pluribus virtutibus, dulcibus vitiis Plin. iun.; z gen.: quarum abundemus rerum Luc. ap. Non.; occ. (abs.) v izobilju živeti, vsega dovolj (napretek) imeti, bogat biti, srečen biti: sive deest naturae quidpiam sive abundat atque affluit Ci., istum impune eludentem circumfluere atque abundare Ci., Caietam, si quando abundare (polne žepe imeti) coepero, ornabo Ci. ep., egentes abundant Ci., in illis magis abundabit (orator) Q. bo imel več sreče.
b) na pretek, več ko zadosti biti česa, obilovati: Plin. velut abundarent omnia L., quod ex eius populis abundabat L. je bilo nadštevilno; od tod (pozno) preveč biti, odveč biti: Icti.; o zlogih v verzih in govoru: syllaba abundat Don., Prisc. je odveč, je hiperkatalektičen; pesn.: de terris abundant herbarum genera Lucr. obilno klijejo, bohotno poganjajo, ne desis operae neve immoderatus abundes (sc. operā) H. da ne presežeš mere. — Od tod adj. pt. pr. abundāns -antis, adv. abundanter

1. prestopajoč bregove, izlivajoč svoje valove, razlivajoč se, prepoln: flumen abundans Lucr., si amnis abundans exit V., fluvius abundantior aestate Plin. abundantissimus amnis Ci., podobno: menses abundantes Plin. prehude mesečne čišče.

2. pren.
a) obilujoč s čim, (pre)bogat česa; z abl.: locumque delegit ... fontibus abundantem Ci. vodnat, ager abundans omni copia rerum L., ex humidis et abundantibus (sc. humore locis) excitat humorem Vitr., terra abundans frumento et pecoribus Cu., vir abundans bellicis laudibus Ci., abundans ingenio Ci., abundantior consilio Ci., rerum copiā abundantissimus Ci.; z gen.: erat copiosa (via) omniumque reum abundans N., lactis abundans V.; occ. (abs.) = v izobilju živeč, bogat: non illa quidem (supellex) luxuriosi hominis, sed tamen abundantis Ci., haec utrum abundantis an egentis signa sunt? Ci.
b) obilen, preobilen, čezmeren, prekomeren, nadštevilen: non adesā iam, sed abundanti, pecuniā Ci., abundante multitudine freti Cl. zanašajoč se na preobilnost množice = na svojo premoč, abundantes voluptates L., abundantior materia (dar duha, duševna zmožnost) Q., abundantissima cena, abundantissimum epulum Suet., abundanter fructum ferre Plin., abundantius occurrere Ci., abundantissime cenam praebere Suet.; poseb. (o govoru in govorniku) bujen, obširen, v slabem pomenu preobložen, gostobeseden, mnogobeseden: non erat abundans, non inops tamen ... oratio Ci., abundans super necessitatem oratio Q., neque Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q., abundanter dicere, loqui Ci. obširno, izrazito. Subst. neutr. le v zvezi ex abundanti iz preobilja: velut ex apleno et abundanti perditis (tempus) Sen. ph. čas tratite, kakor da bi ga imeli v izobilju in na pretek, cumulus ex ab. Q.; od tod = po nepotrebnem, povrhu še: Icti., addit ex ab. Q.