Franja

quadrāns -antis, gen. pl. -antum, m (pt. pr. glag. quadrāre)

1. četrti del, četrtin(k)a (dvanajstdelne celote), kvádrans (kvadránt): operae Col., diei noctisque Plin., creditoribus quadrantem solvi Vell. četrtino dolga; o četrtini dediščine: aliquem heredem ex quadrante instituere Suet., quadrante heres scriptus Icti., Saturninus, qui nos reliquit heredes, quadrantem rei publicae nostrae … dedit Plin. iun.

2. kot novec četrt(ina) asa (= 3 uncije; zato se je quadrans prej imenoval triuncius), trojak: Varr., Plin., Iuv., Mart., Fest., P. F., in consulis funere plebes quadrantes iactasse fertur L.; kot običajna cena v kopališču, kopelnina (kopališčnina): Sen. ph., Ambr., quadrante lavari H., Iuv. „za trojak“; označujoč kakršen koli drobiž, „belìč“: Iuv., Petr., minus locuples uno quadrante H., quadrans mihi nullus est in arcā Mart.

3. kot mera, in sicer
a) poljska oz. površinska = četrt orala: pars quarta pedes septem milia et ducentos, hoc est quadrans Col.
b) dolžinska = četrt čevlja: Ca., Pygmaeos … non longiores esse quam pedes duo et quadrantem Gell.
c) tekočinska in prostorninska = četrt sekstarija = trije „cyathi“: Varr., Plin., vini quadrantem sumere Cels., quadrantem duplicare Mart. = sex cyathos facere.
d) obrestna = četrt odstotka na mesec: quadrantes usurae Icti.
e) kot utež = četrt funta = 3 uncije: Col., mittebas libram, quadrantem … mittis Mart.; pogosto v zvezi s pondo: Ca., quadrans pondo bacarum Plin., amomi pondo quadrans Col.

rat [ra] masculin podgana; figuré muha(vost); familier skopuh, stiskač; argot tat, vlomilec; adjectif, populaire skopuški, pohlepen

rat de bibliothèque (figuré) knjižni molj
rat des champs, des bois poljska, gozdna miš
rat d'eau, noir vodna, hišna podgana
rat de cave tanka sveča, péjoratif vohljač, kontrolor pijač v kleti
rat d'hôtel hotelski tat
rat d'église (péjoratif) pobožnjakar, -ica, tercialec, -lka
rat fouisseur krtica
face féminin de rat (populaire) oseba zelo grdega obraza
mort féminin aux rats strup za podgane
petit rat de l'Opéra mlada baletka
à bon chat, bon rat! kakor ti meni, tako jaz tebi!
pauvre, gueux comme un rat d'église reven kot cerkvena miš
être comme rats en paille živeti kot miš v siru
être fait comme un rat ujeti se v past
être dans un endroit comme un rat dans un fromage dobro, udobno se počutiti, imeti vsega dovolj, zastonj
les rats quittent le navire (figuré) v nevarnosti, bojazljivci, sebičneži zapuste vse
détruire les rats uničiti podgane
il est très rat on je zelo skop

rodante

cocina rodante (voj) poljska kuhinja
material (ali tren) rodante železniški vozni park

rolling [róuliŋ]

1. samostalnik
valjanje, kotalikanje (of a ball žoge)
pozibavanje; bobnenje (groma); bučanje (vode)

2. pridevnik
valeč se; bučen; valovit

rolling capital ekonomija obratni kapital
rolling kitchen vojska poljska kuhinja

roulant, e [rulɑ̃, t] adjectif opremljen s kolesi, kolesci; tekoč

table féminin roulante premična servirna miza
chemin masculin bien roulant dobra prevozna pot
cuisine féminin roulante (militaire) poljska kuhinja
escalier masculin roulant tekoče stopnice
essuie-main masculin roulant (na valju) vrtljiva brisača
fauteuil masculin roulant naslanjačna kolescih
feu masculin roulant (militaire) nepretrgano streljanje
fonds masculin pluriel roulants obratni kapital, tekoča sredstva
matériel masculin roulant vozni park
pont masculin roulant tekoči, razkladalni most
tapis masculin roulant tekoči trak
voiture féminin bien roulante voz, ki dobro teče
c'est roulant! (populaire) to je zelo smešno!
roulant masculin, populaire taksi; potnik
roulante féminin, populaire voz; deklina; familier, militaire poljska kuhinja

rovk|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Spitzmaus (alpska Alpen-Spitzmaus, gozdna/navadna Wald-Spitzmaus, hišna Haus-Spitzmaus, poljska Feld-Spitzmaus, vrtna Garten-Spitzmaus, mala (navadna hrčica) Zwerg-Spitzmaus, močvirska Sumpf-Spitzmaus)
etruščanska/pritlikava rovka Etruskerspitzmaus
belozoba/poljska rovka Weißzahnspitzmaus, Wimperspitzmaus
bobrova/himalajska rovka Biberspitzmaus
debelorepa rovka Dickschwanz-Spitzmaus
kratkorepa rovka Kurzschwanzspitzmaus
krtasta rovka Maulwurfspitzmaus
mala/severnoameriška rovka Amerikanische Zwergspitzmaus

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.

saltus² -ūs, m

1. gorata (po)krajina, gozdnata (po)krajina, gozdna draga, gorska ali gozdna dolina, gorska (gozdna) soteska, gorski klanec, debèr, gorski prehod, gorski prelaz, gorsko sedlo, vhodi in izhodi kakega gorovja: LUCR., IUST., AMM. idr., in eo saltu, qui regiis tum teneretur castris, armentum pascere solitus (sc. pastor) L., silvis aut saltibus C., saltūs silvaeque V., saltus duo alti angusti silvosique L., saltus profundi V., saltus Thermopylarum L., praetor saltus occupans N. gorske prehode, saltum munitionibus impedire (narediti neprehodnega) L.

2. sinekdoha gozdnato gorovje, gozdnato pogorje, gozdnat hrib, gorski gozd (les na gori): saltus Pyrenaeus C., N. ali Pyrenaei saltūs C., saltus Graius N. Grajske planine, saltus Batini, s. coëmpti H.; occ.
a) za pašnik uporabljeno gozdno zemljišče, gozdna tla, gozdišče, gozdna zaplata, pašnik: IUST., DIG. idr., saltibus silvestribus delectantur VARR., familias in saltibus habent CI., saltibus in vacuis pascunt V., floriferi saltus LUCR., assuetos tauri saltus petunt O., depascere saltus O., in silvestrem saltum CU., umbriferi saltus IUV.
b) podeželsko (selsko) posestvo, pristava s pašniki: ICTI. idr., de saltu agroque deicitur CI., unde tot ... habet saltūs? IUV.

3. kot poljska mera sáltus = del, oddelek občinskega zemljišča, obsegajoč 4 centurije (centuriae) ali 800 oralov (iugera), približno 0,25 hektara = 2500 m²: VARR.

4. metaf.
a) ženski sram: PL., saltus virginalis AUG. (prim. „Venerin griček“).
b) (o nevarnih, škodljivih stvareh) gozd = preobilica, preobilje: virum ex hoc saltu damni ut educam salvom foras neque virum ex hoc saltu damni saluom ut educam fora[s] PL.

Opomba: Star. gen. sg. salti: ACC. AP. NON.

sangre ženski spol kri; rod, pokolenje; sorodstvo; rasa (konj); prelivanje krvi

sangre fría hladnokrvnost
sangre negra, sangre venosa venozna kri
sangre roja arteriozna kri
caballo de pura sangre polnokrven konj
derrame de sangre prelivanje krvi
ferrocarril de sangre (Am tranvía a sangre) konjska železnica
flujo de sangre krvotok
hospital de la sangre (voj) poljska bolnišnica
príncipe de sangre knez po rodu
sed de sangre krvoločnost
transfusión de la sangre transfuzija krvi
a sangre fría (fig) premišljeno
a sangre y fuego z ognjem in mečem
bullirle (ali hervirle) a uno la sangre (fig) biti v cvetu mladosti
chupar la sangre (fig) izkoriščati, odirati
dar la sangre de sus venas (fig) biti pripravljen za vsako žrtev
echar sangre (de la nariz) krvaveti (iz nosu)
hacer sangre raniti; kri prelivati; fig (raz)žaliti
la sangre se me hiela en las venas (fig) kri mi zastaja v žilah
lavar con sangre s krvjo oprati, maščevati
manchado de sangre krvav, okrvavljen
eso quema la sangre (fig) to razburja
sudar sangre kri potiti
tener sangre de horchata (fig) imeti ribjo kri v žilah
tener mala sangre (fig) togoten biti
verter (ali derramar) sangre kri preli(va)ti

Satyrus -ī, m (tuj. Σάτυρος)

1. Sátir, večinoma v pl. Satyrī -ōrum, m Sátiri, gozdna in poljska božanstva, razposajeni Dionizovi spremljevalci na pol človeške, na pol kozlovske zunanjosti; upodabljali so jih z mršavimi lasmi, topim nosom, kozlovskimi ušesi in kozlovskim repom, pozneje, ko so jih istovetili s Pani in Paniski, rimski pesniki pa z latinskimi Favni, tudi kot rogate in kozjenoge: CI., V., O., H., LUCR., COL., SIL. idr., Satyrus Phryx (= Marsyas) O.; meton.
a) satyrus sátirski ples: satyrum moveare Bathylli PERS. ples, ki ga je plesal (pantomimik) Batil kot Satir.
b) v pl. satyri (= gr. σάτυροι) sátirske igre, sátirske drame, komične poigre ali smešnice (oponosnice, zabavljivke) kot dodatek h grškim tragedijam; poleg tragiških junakov so v njih nastopali komični zbori Satirov: satyrorum scriptor, satyri dicaces, protervi H. Od tod adj. Satyricus 3 sátirski =
a) Sátiru podoben: signa PLIN.
b) k sátirski igri (drami) sodeč, satirsko-dramski: genus scaenarum VITR., dramata, fabulae ACR., satyrica vel mimica levitas AUG.

2. metaf. satir, neka Satiru podobna repata opica: PLIN.

sēm-ūncia -ae, f (sēmi in ūncia)

I. pol uncije (unče) = pol dvanajstinke asa ali dvanajstdelne celote, 1/24, štiriindvajseti del

1. kot denar: VARR.

2. kot utež = 1/24 funta = 13,64 gramov: semuncia salis cocti COL., auri CI., L., VAL. MAX.; tudi pri dediščinah: facit heredem ex deunce et semuncia Caecinam CI., bona eius semunciā venierunt ASC. za 1/24 vrednosti; pren.: brevis semuncia recti PERS. betvica (kanček, bore malo) modrosti.

3. kot poljska mera = 1/24 orala (iugeri): COL. –

II. metaf. semúncija (= κανϑήλιον), neko nam neznano kmečko orodje: CA.

Silvānus -ī, m (sc. deus; silva) Silván, prastari gozdni in poljski bog, varuh kmetov in čred: Ca., Pl., Ci., V., H., O., Stat., Serv.; pl. Silvānī -ōrum, m Silváni, gozdna in poljska božanstva: O., Lucan. — Kot rimski priimek: Aur.

skočic|a¹ [ó] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Hüpfmaus (gozdna Waldhüpfmaus, kitajska Chinesische Hüpfmaus, poljska Feldhüpfmaus, srčastoglava Herzschädel-Hüpfmaus, uhata Riesenohr-Hüpfmaus)

Sminthe͡us (Zminthe͡us) -eī, acc. -eum in -ea, m (Σμινϑεύς) Smintêj (Zmintêj), bogoslužni vzdevek boga Apolona, izpeljan ali a) iz ὁ σμίνϑος, kretsko = poljska miš; Smintheus torej = mišemorec, morilec (ubijalec, pobijalec) miši (ker je Apolon pobijal poljske miši), ali b) (kar je verjetneje) iz mestnega imena „Smintha“ (Σμίνϑη); Smintheus torej = Smín(t)čan (Sminta je bila mesto v Troadi, kjer so častili Apolona): O., Hyg., Lact. — Od tod adj.

1. Sminthēus (Zminthēus) 3 (Σμίνϑειος) smíntski (zmíntski) = Apólonov: Sminthea spolia (= Astinoma, hči svečenika Hriza) Sen. tr.

2. Sminthius (Zminthius) 3 (Σμίνϑιος) smíntski (zmíntski), Smintêjev (Zmintêjev) = Apólonov: Serv., templum Plin., Apollo Amm., mures Arn.

stèza (-e) f

1. sentiero:
steza se strmo spušča, vzpenja il sentiero scende, sale ripido
gozdna, poljska steza sentiero nel bosco, sentiero campestre
pren. kozja steza sentiero scosceso
tihotapska steza sentiero battuto dai contrabbandieri
kolesarska steza pista ciclabile
steza za pešce, sprehajalna steza sentiero, percorso pedonale
aer. pristajalna steza pista di atterraggio

2. šport. pista; circuito:
dirkalna steza circuito di gara
jahalna steza pista equestre
trim steza percorso vita, sentiero ginnico
rib. ribja steza scala di monta

stránka politika party; faction; (odjemalec) client, customer

delavska stránka VB Labour Party
komunistična stránka Communist party
poljska enotna delavska stránka polish United Workers' Party
politične stránke political parties pl
član stránke party member, party man
včlaniti se v stránko to join (ali to become a member of) a party
stránka pogodbenica contracting party, party to a contract
liberalna stránka Liberal Party
konservativna stránka Conservative party
vodja stránke leader of a party
tožeča stránka pravo plaintiff
tožena stránka pravo defendant
stalna (priložnostna) stránka trgovina regular (casual) customer

versus³ (stlat. vorsus) -ūs, m (vertere, vortere, versus, vorsus = obračanje zemlje pri oranju; po drugih iz pt. pf. versus 3 glag. verrere vleči, brazditi; versus, vorsus torej = brazda)

1. kot agr. t.t.
a) brazda, razor: Col., Plin.
b) poljska mera = 10 desetčeveljskih palic ali 100 kvadratnih čevljev = gr. πλέϑρον: Varr.

2. obrat, plesni korak, stòp, korak, stopinja, stopaj pri plesu: Pl.

3. vrsta, red: Plin. idr., in versum distulit ulmos V., navem sedecim versūs remorum agebant L., navem triplici versu impellunt V. troveslačo.

4. vrsta, vrstica (v knjigi, na listu idr.): L., Sil., Plin. iun., Q. idr., litterae paucorum versuum Ci., primi versūs (sc. epistulae) Ci., versus primus (sc. legis) Ci., eorum vitas multis milibus versuum scriptores ante nos explicarunt N., magnum numerum versuum ediscere dicuntur C.

5. vrsta, vrstica v pesmi, stih, verz (starejše granes), v pl. tudi = pesem, pesmi, pesnitve, pesništvo: Varr., Aus., Amm. idr., de Domitio dixit versum Graecum Ci., versus Fescenninus L., belle facere ad versum Sen. ph. lepo iti v verz, versūs hexametri, heroi Ci., versūs facere S., Ci., H., dicere versūs V., Q., versūs dictare H. narekovati (sužnju pisarju); od tod = pesniti, versūs legere O., versibus persequi aliquid Ci., quod epigramma fecisset … alternis versibus longiusculis Ci. v heksametrih in pentametrih = v (elegičnih) distihih (v šestomerih in petomerih = v (elegičnih) dvostihih), inter se iocularia versibus fundere L., explere numeros et conficere versūs Ci. držati takt in ravnati se po (pevčevem) verzu = pevca prav spremljati, minorem gloriae fructum ex Graecis versibus percipere quam ex Latinis Ci.; metaf. pl. versūs Plin. slavčevo petje.

vēspa¹ f

1. zool. osa (Vespa)
vespa cartonaia galska, poljska osa (Polistes gallica)
nido di vespe osinjak, osje gnezdo
ha un vitino di vespa je zelo vitke postave (deklica)
essere noioso come una vespa pren. biti siten, tečen kot osa
pungere come una vespa pren. pikati, zbadati kot osa

2. zool.
vespa d'oro (stilbo) zlata osa (Stilbum splendidum)
vespa della sabbia (ammofila) navadna peščena osa (Ammophila sabulosa)

voluhàrica ž zool. voluharica: poljska voluharica zool. poljska voluharica, Microtus arvalis

vran|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Krähe (črna Rabenkrähe, domača Hauskrähe, poljska Saatkrähe, ribja Fischkrähe, siva Nebelkrähe)
dolgonoga vrana Stelzenkrähe
gololična vrana Lappenkrähe
jastrebja vrana der Geierrabe
piščalasta vrana Flötenkrähe
planinska vrana Alpenkrähe
|
figurativno bela vrana ein weißer Rabe
vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus