Franja

scrub² [skrʌb] prehodni glagol
ribati, drgniti; močno s ščetko sestrugati (off)
dobro oprati, (i)zdrgniti
neprehodni glagol
ribati, dobro oprati
figurativno mučiti se, garati

to scrub for one's living mučiti se za svoj življenjski obstanek, za svoj vsakdanji kruh

sēcēssus -ūs, m (sēcēdere)

I. odhod, ločitev: avium PLIN. odlet, animi a corpore GELL. –

II.

1. ločenost, oddaljenost od drugih, odmaknjenost, samotnost, samota, osamelost, osamljenost, samevanje, osama, osamitev, umaknjenost, umik: PLIN. IUN., Q., SUET., IUV. idr., carmina secessum scribentis et otium quaerunt O., omnes vitae secessus SEN. PH. vse notranje življenjske razmere (življenjski odnosi), annis, quibus Rhodi specie secessus exul egerit T.

2. occ. politična ločitev, politična osamitev, izselitev, preselitev: plebis secessus PLIN.

3. meton.
a) ločen (samoten, umaknjen, odmaknjen, oddaljen, odljuden) kraj, samota, zakotje: est in secessu longo locus V., in secessu longo sub rupe cavata V. daleč v tokavi pod oddaljeno skalno steno; pren.: studiorum secessūs Q. oddaljeno polje, in secessu quam in fronte beatior VAL. MAX. v notranjosti (globini) duše.
b) occ. α) letovišče, okrevališče, počitnikovališče: PLIN. IUN. idr., aestivus SEN. PH., ex secessu Anticyrae, quam valitudinis causā petierat SUET. , ad omnēs circenses e secessu commeābat SUET., ei praemia et secessus amoenos promittit T. β) stranišče: VULG., HIER.

sen [ə] moški spol (sna, ni množine) (spanje) der Schlaf; (sanje) der Traum
Sen kresne noči Mittsommernachtstraum
življenjski sen der Lebenstraum
hoditi v snu nachtwandeln
hoja v snu medicina das Nachtwandeln

sicher (nicht gefährdet) varen, siguren; ([gewiß] gewiss) gotov; Auskommen: zagotovljen; ([verläßlich] verlässlich) zanesljiv; sicher sein biti gotov, (überzeugt) biti prepričan; sich sicher sein biti (povsem) prepričan; seines Lebens nicht sicher sein biti v življenjski nevarnosti, ne biti varen; nicht sicher Beine: negotov; Adverb gotovo

smot|er [ó] moški spol (-ra …) der Zweck (izobraževalni Bildungszweck, končni Endzweck, umetnostni Kunstzweck, življenjski Lebenszweck); (cilj) die Zielsetzung; (uporaba) der Verwendungszweck
nevezan na vnaprejšen smot zweckfrei
v skladu s smotom zweckmäßigerweise
| ➞ → namen, namenski

smóter fin ženski spol , but moški spol , objectif moški spol , objet moški spol , dessein moški spol , intention ženski spol

življenjski smoter but de la vie (ali de l'existence)

smóter fin m ; (cilj) objeto m ; objetivo m ; finalidad f ; intención f

s kakšnim smotrom? ¿con qué objeto?
življenjski smoter objeto de la vida; finalidad f de la existencia

sopotnik [ó] moški spol (-a …)

1. der Mitreisende, der Reisegefährte, der Reisegenosse; der Weggefährte; v avtu: der Beifahrer

2. (tovariš) der Gefährte
življenjski sopotnik der Lebensgefährte

3. politični: der Weggefährte, slabšalno: der Mitläufer, der Trittbrettfahrer
|
sedež za sopotnika der Beifahrersitz
zavarovanje sopotnika die Mitversicherung

spazio m (pl. -zi)

1. prostor

2. vesoljski prostor, vesolje:
eroe dello spazio astronavt
pionieri dello spazio vesoljski pionirji
spazio cosmico, intergalattico, interplanetario, interstellare kozmični, intergalaktični, medplanetarni, medzvezdni prostor

3.
spazio aereo, atmosferico zračni prostor
spazio intercostale anat. medrebrje
spazio pubblico javni prostor
spazio vitale polit. življenjski prostor

4. pren. obseg, polje, področje; možnost:
concedere, dare spazio a qcn. dati komu možnost

5. časovni razmik:
nello spazio di un giorno v enem samem dnevu

6. tisk razpiralo, spacij

spīritus -ūs, m (spīrāre)

1. zrak, sapa, sapica, dih, pihanje, pihljanje, piš, vetje, vejanje (vetra), veter, vetrič, starejše hlip, vzduh: Pl., Varr., Col., Q., Front., Amm. idr., spiritus Boreae V., austri Ci. (Arat.), quid est tam commune quam spiritus vivis, terra mortuis, mare fluctuantibus? Ci., cum tribus rebus animantium vita teneatur, cibo, potione, spiritu Ci., vehementior enim spiritus ventus est Sen. ph., spiritus, quem Graeci nostrique eodem vocabulo aëra appellant Plin., semper aër spiritu aliquo movetur Plin. iun.; o prikaznih, povezanih z vetrom: acrioris spiritus cursum Amm. blisk, strela, exiguis imbribus disiecto concreto spiritu Amm. toča; tudi vetrovi v človeškem telesu, plini, napenjanje, izločanje plinov: alvus redditur cum multo spiritu Cels., digerere spiritum Cels.

2. occ.
a) zrak, sapa, ki jo človek vdihuje, dih, dihanje, sopenje, vdih (vdihljaj), izdih (izdihljaj), starejše sopenje, duška: spiritus brevis Q. ali angustior Ci. plitko dihanje, kratka sapa, creber spiritus aut ingens raroque coortus Lucr., vitalis Ci., Sen. ph. ali animalis Vitr. življenjski duh, ad hauriendum spiritum Ci., uno spirito Ci. v eni sapi, extremo spiritu Ci. ob zadnjem dihu, z zadnjim dihom, usque ad extremum spiritum Ci. do zadnjega diha, unius spiritus esse Q. v eni sapi (z enim dihom, na prva usta) izgovoriti, filiorum suorum postremum spiritum ore excipere Ci., extenuare spiritum in auras O., attractus ab alto spiritus V. globoko iz prsi, iz globine prsi potegnjena sapa, spiritu in pulmones anima ducitur Ci. ali aër spiritu ductus Ci. z dihanjem, neque habet, quas ducat, spiritus (dihanje) auras O., spiritum reddere Ci. zrak (sapo) od sebe da(ja)ti, spiritum ducere Ci., Corn., Cu. ali trahere Cels., Col., Plin., Q. ali movere Cels. zrak (sapo) zajemati, dihati, reddere ultimum spiritum Vell. ali ultimum spiritum trahere Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.) zadnjič dihniti (zadihati) = izdihniti (dušo), sub acerbissimi carnificis arbitrio spiritum ducere L. giniti, umirati, hirati, spiritum includere L., Plin. ali intercludere L., Cu. ali praecludere Plin. ali intercipere Sen. rh. zapreti sapo, quos idem deus de suis spiritibus figuravit Lact.
b) (pesn.) vzdih, vzdihljaj: latere petitus imo spiritus H., surget et invitis spiritus in lacrimis Pr., aspice, ut in toto nullus mihi corpore surgat spiritus Pr.
c) kačje sikanje, sičanje: V. (Cul.).
d) (kot gram. t.t.) pridíh, aspirácija: Aus., spiritus asper vel lenis Prisc.
e) ton, zvok, glas: tremulus Q., (sc. tibiae) recto modo exitu graviorem spiritum reddunt Q., spiritus et anhelitus e pectore eius evadere Gell.
f) po dihanju umerjeni delec (delček) časa ali takta: sic verba versu includere, ut nihil sit ne spiritu quidem minimo brevius aut longius quam necesse est Ci.
g) hlap(i), hlapenje, izhlapevanje, sopuh, duh, dah, vonj: aëris spiritus graves Vitr. slabo vreme, slab zrak, megleni prameni, unguenti suavis spiritus Lucr., spiritus foedi odoris Cels., spiritus florum Gell.

3. meton. dih(anje) = življenje: ne cum sensu doloris aliquo spiritus auferatur Ci., cum plaga una reliquum spiritum exhausisset Ci., spiritum patriae reddere Ci., vanescit spiritus in auras O., semper … spiritus meus ex te pependit Cu., non effundere mihi spiritum videtur, sed tradere Sen. ph., spiritum alicui eripere Sen. tr., aliquem spiritu privare Vell., spiritūs ferini latro Vell., spiritum ponere Val. Max., Eccl. ali deponere, dimittere Eccl. izdihniti (dušo), dušo spustiti; occ.
a) duša, duh: dum spiritus hos regit artus V., morte carens spiritus O., spiritus infelix peregrinas ibit in auras O., de natura animae et dissociatione spiritus corporisque (= o smrti) inquirebat T.; pesn.: caelum ac terras … spiritus intus alit V. svetovni duh.
b) duša (konkr.) = oseba, posameznik: carissimi tibi spiritus Val. Max., religiosissimus spiritus tam crudeliter vexatus Val. Max. Pooseb. Spīritus -ūs, m Duh: Spiritus sanctus Aus., Cod. I., iurare per Deum et per Christum et per Spiritum sanctum Veg., nocens ille Spiritus Lact. hudobni duh.

4. metaf.
a) božji navdih, navdahnjenje, navdahnjenost, navdušenje, navdušenost, ognjevitost, vzlet, polet, dvig, povzdignitev, zanos, vznesenost: a summis hominibus … accepimus … poëtam … quasi divino quodam spiritu inflari Ci., divino spiritu contineri Ci., augeri caelesti spiritu Ci., libri carent spiritu Ci., divino spiritu instinctus, tactus L., acer spiritus H. ognjevit zanos, spiritus poëticus Q.; occ. pevski ali pesniški duh ali navdih (polet, zanos), pesnjenje, pesnikovanje: o mihi … maneat … spiritus … tua dicere facta V., spiritum Phoebus, mihi Phoebus artem carminis … dedit H., mihi … spiritum Graiae tenuem Camenae Parca non mendax dedit H., qualis Pindarico spiritus ore sonat Pr.
b) duh, poseb. vzvišen, podjeten, pogumen, visoko mereč, drzen duh, ognjevit, navdušen pogum, ognjevitost, čud, misli, mišljenje (pogosto v nom. in acc. pl.): vir ingentis spiritus L., imperator generosi spiritus Plin., qui spiritus illi (dat.), qui voltus V., avidus spiritus H. duh lakomnosti, spiritūs plena (ingenii vis) Q., vestra nobilitate dignos spiritus capiatis Cu., hostiles iam tum spiritus gerens L. že tedaj sovražnega duha (mišljenja), spiritus hostiles induere T., impotenti animo spiritus facere L. osrčiti, opogumiti, altiores spiritus sumere T. višje meriti, stremeti višje, spiritus eius mitigare T. njegovo ne(je)voljo, njegovo ogorčenost (ogorčenje), spiritus in dicendo posse concipere Q., cetera maioris operis ac spiritus Q. večjega pomena in višje vrste; occ. samozavest, pretiran ponos, napuh, domišljavost, prevzetnost, oholost, ošabnost, kljubovanje, kljubovalnost, trma, uporništvo, upiranje: his rebus tantum fiduciae ac spiritus Pompeianis accessit, ut … C., spiritus tribunicii Ci., patricii L. oholost plemstva, regios spiritus repressit N. kraljevsko, samodržno prevzetnost, muliebri spiritu inflata L., res enim gestae, credo, meae me nimis extulerunt ac mihi nescio quos spiritus attulerunt Ci., remittere spiritus, comprimere animos suos, sedare arrogantiam Ci., unius tribuni militum animos ac spiritus capere Ci. oblastne in prevzetne zahteve, cum … spiritus plebs sumpsisset L. se je (bilo) prevzelo, je (bilo) postalo prevzetno (ošabno), magnos spiritus sumere C. zelo se prevze(ma)ti, posta(ja)ti zelo prevzeten, Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut ferendus non videretur C. se je (bil) navzel tolikšne prevzetnosti, tolikšne predrznosti (arogance), je postal tako prevzeten, tako predrzen (aroganten), spiritus Dolabellae Ci. prevzetno, (pre)oblastno vedenje, multis saepe bellis fractos spiritus esse L., spiritus truces ac minas alicuius ferre Sen. tr.; v pomenu ošabnost, ponos: cecidit spiritus tuus Pr., si cui honores subdere spiritus potuerunt L., ex magnitudine rerum spiritum ducat Q., qui probe nosset spiritus eius Cu. — Soobl. spīritum -ī, n: It.

Opomba: Prud. meri spìrìtus. Redki in le poznolat. so množinski skloni: gen. spirituum Prisc. in dat. ali abl. spiritibus Vulg., Aug.

spot¹ [spɔt]

1. samostalnik
mesto, kraj; košček zemljišča
medicina pega, mozoljček
figurativno madež
figurativno sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica
pogovorno majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize
množina, trgovina blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji
šport, sleng napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konj

on the spot na mestu, brez odlašanja, takoj; ameriško, sleng v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcih
without spot brez napake, neoporečen
the spot pravo mesto
a spot of whisky požirek, kaplja whiskyja
spot check (naključni) poskus
beauty spot lepotno znamenje
a delightful spot čudovit košček (konček, kotiček) zemlje
sun-spot sončna pega
tender spot figurativno občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljiv
the people on the spot ljudje iz določenega kraja, prebivalci
to arrive on the spot of five dospeti točno ob petih
to be on the spot biti na mestu, biti dorasel položaju; šport biti v formi
can the leopard change his spot? ali volk lahko spremeni svojo naravo?
he has come out without a spot on his reputation izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugledu
to put s.o. on the spot ameriško, sleng spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko

2. pridevnik
ekonomija takoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen (broadcasting radijska reklama)

standard¹ [stǽndəd]

1. samostalnik
standard; norma, pravilo, merilo; enotna (uzakonjena, običajna) mera ali teža; vzorec, vzor, splošno veljaven tip; smernica; (minimalne) zahteve; denarna podlaga; veljava; nivó; (šolski) razred, stopnja; vrsta blaga določene, stalne kvalitete

code of standards smernice
standard of knowledge (learning) stopnja izobrazbe
standard of prices nivó cen
standard of living življenjski standard
gold standard zlata valuta
to be below standard ne zadostiti zahtevam
not to come up to the standard ne ustrezati zahtevam
to be of a high standard biti na visokem nivoju
to set a high standard figurativno veliko zahtevati

2. pridevnik
normalen, standarden; zgleden, klasičen

standard gauge normalna širina železniškega tira
standard German visoka nemščina
standard model standardni (serijski) model
a standard novel klasičen roman
standard sizes normalne velikosti
the standard work standardno delo (on o)
standard writer klasik

standard

A) m invar.

1. standard; enotna mera, norma; življenjska raven; tip, vzorec, model:
lo standard di vita di un paese življenjski standard dežele
attenersi a uno standard comune držati se splošno veljavnega vzorca

2. trgov. standard

3. jezik standardni jezik, knjižni jezik

B) agg. invar. standarden, tipičen; ustaljen; zgleden:
formato standard standardni format
lingua standard standardni jezik

stándard standard

življenjski stándard standard of living, living standard

stándard norme ženski spol , standard moški spol , modèle moški spol , type moški spol

jugoslovanski standardi normes ženski spol množine yougoslaves
življenjski standard niveau moški spol (ali standard) de vie

stándard norma f ; modelo m ; patrón m ; angl standard m

življenjski standard nivel m de vida, tenor m de vida

stil moški spol (-a …) ➞ → slog; der Stil (baladni Balladenstil, empirski Empirestil, glagolski Verbalstil, osebni Individualstil, plavalni Schwimmstil, renesančni Renaissancestil, reprezentativni Prunkstil, secesijski Sezessionsstil, vožnje Fahrstil, življenjski Lebensstil)
občutek za stil das Stilgefühl
odločilen za stil stilbildend
brez stila stillos
kritika stila die Stilkritik
ocena stila šport die Stilnote
pomanjkanje stila die Stillosigkeit
skregan s stilom stilwidrig

stíl (-a) m um., šport. ekst. stile; maniera; taglio:
jedrnat, slikovit stil uno stile conciso, colorito
prefinjen stil stile elegante
nabrekel, dolgovezen stil stile ampolloso, prolisso
bizantinski, romanski, gotski stil stile bizantino, romanico, gotico
življenjski stil stile di vita
šport. stili v plavanju, rokoborski stili gli stili del nuoto, della lotta libera
pren. zabava v velikem stilu una festa in grande stile
pren. politik velikega stila un politico affermato, noto, di grande levatura

stroš|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. die Ausgabe, die Auslage, die Aufwendung, der Kostenpunkt (dodatni Nebenausgabe, sodni Gerichtsauslage)
posamezni strošek der Kostenpunkt, množina : Einzelkosten množina

2.
stroški množina Kosten množina, Unkosten, -kosten
(dejanski Ist-Kosten, dodatni Mehrkosten, fiksni Fixkosten, indirektni/posledični Folgekosten, investicijski Investitionskosten, kovni Prägekosten, osnovni/proizvodni Gestehungskosten, lastni Selbstkosten, materialni Materialkosten, Sachkosten, mezdni Lohnkosten, nabavni Anschaffungskosten, nadomestitveni Wiederbeschaffungskosten, obratovalni Betriebskosten, obratovalni za stanovanje Bewirtschaftungskosten, Nebenkosten, ocenjeni Normalkosten, pogrebni Begräbniskosten, Beerdigungskosten, poslovni Geschäftskosten, postranski Nebenkosten, potni Reisekosten, Wegekosten, pravdni [Prozeßkosten] Prozesskosten, prevozni Fahrtkosten, prodajni Vertriebskosten, proizvodni Erzeugungskosten, Herstellungskosten, Herstellkosten, Produktionskosten, reklamni Werbungskosten, Werbekosten, selitveni Umzugskosten, Übersiedlungskosten, skupni Gesamtkosten, Gemeinkosten, sodni Gerichtskosten, standardni Plankosten, Standardkosten, stranski Nebenkosten, dela Arbeitskosten, dostave Zustellungskosten, gospodinjstva Haushaltungskosten, gradnje Baukosten, izdelave Fertigungskosten, izvršbe Exekutionskosten, komunalne ureditve Erschließungskosten, neizkoriščene kapacitete Leerkosten, ogrevanja Heizkosten, prehrane Verpflegungskosten, po kosu Stückkosten, obnove Wiederinstandsetzungskosten, popravila Reparaturkosten, posojila Kreditkosten, razpošiljanja Versandkosten, razvoja Entwicklungskosten, reševalne akcije der Rettungsaufwand, Bergungskosten, skladiščenja Lagerkosten, stečajne mase Massekosten, tiskovni Druckkosten, transportni Beförderungskosten, Transportkosten, vzdrževalni Wartungskosten, Erhaltungskosten, Instandhaltungskosten, za otroka Unterhaltskosten, za osebje Personalkosten, za reprezentanco Repräsentationskosten, Repräsentationsaufwendungen, življenjski Unterhaltskosten, Lebenshaltungskosten)
prihranek pri stroških die Kosteneinsparung
pavšalni prispevek k stroškom der Pauschalkostenbeitrag
pribitki k stroškom der Kostenzuschlag
analiza stroškov in koristi die Kosten-Nutzen-Analyse
biti zavezan plačilu stroškov kostenpflichtig sein
delež stroškov der Kostenanteil
določitev stroškov der Kostenpunkt
kalkulacija stroškov die Kostenkalkulation
načrtovanje stroškov die Kostenplanung
povračilo stroškov die Vergütung
naraščanje stroškov der Kostendruck
obračun stroškov die Kostenrechnung, Kostenberechnung
ocena stroškov der Kostenüberschlag
povračilo stroškov die Aufwandsentschädigung, die Kostenvergütung, die Kostenerstattung, der Kostenersatz, die Unkostenerstattung
pravica do povračila stroškov der Kostenerstattungsanspruch, Kostenersatzanspruch
predračun stroškov der Kostenvoranschlag
razdelitev stroškov die Umlage von Kosten
struktura stroškov die Kostenstruktur, der Kostenaufbau
vzporejanje planskih in realnih stroškov der Soll-Ist-Vergleich
zavezanec plačila stroškov der Kostenpflichtige ( ein -r)
zgornja meja stroškov Vorgabekosten
znižanje stroškov die Kostenminderung, Kostendämpfung, Kostensenkung
zvišanje stroškov die Kostensteigerung
ki znižuje stroške [kostensparend] Kosten sparend, kostendämpfend
ki zvišuje stroške kostensteigernd
na državne stroške auf Staatskosten
nakopati si stroške sich in Unkosten stürzen
ne bati se stroškov keine Kosten scheuen
predujem za stroške der [Kostenvorschuß] Kostenvorschuss
prispevek za stroške der Unkostenbeitrag
vreči se v stroške sich in Kosten stürzen, sich in Unkosten stürzen
to je odvisno od stroškov das ist Kostenfrage

3. (poraba) der Aufwand, Kostenaufwand, Geldaufwand (dodatni Mehraufwand, namenski Zweckaufwand, materialni Materialaufwand, mezdni Lohnaufwand)

4. (izdatki) Spesen množina (bančni Bankspesen, potni Reisespesen, režijski Regiespesen, skladiščni Lagerspesen)
obračun stroškov die Spesenabrechnung
brez stroškov spesenfrei

stróšek expense, cost; expenditure; outlay, outgoings pl

na stróške at the expense of
na državne stróške at public expense
z majhnimi stróški at little cost
k vragu s stróški! (= naj stane, kar hoče!) blow the expense!
zvezan s stróški expense(-)
na moj stróšek at my expense
drobni stróški sundries pl
manjši stróški pocket money, minor expenses pl
potni stróški travelling expenses pl
proizvodni stróšek prime cost
režijski stróški overhead expenses, overheads pl
pravdni stróšek legal costs pl
sodni stróški court costs pl
življenjski stróški cost of living
tekoči stróški current expenses pl
po odbitju vseh stróškov all expenses paid
povrnitev stróškov reimbursement
ne gledam na stróške (figurativno) I don't mind the expense
kriti stróške to cover (the) expenses
pokriti stróške (= izravnati se) to break even
povrniti komu stróške to reimburse someone; to refund someone's expenses
poravnati stróške to meet (ali pogovorno to stand) the cost
stróški požró ves dobiček (the) expenses eat up all the profits
prispevati k stróškom to share the cost
ne varčevati s stróški not to grudge the expenditure, to spare no expense
plačati (»nositi«) stróške to pay (ali to cover, to defray) (the) expenses
biti povezan s stróški to involve expense
plačati, kriti stróške za koga to defray (ali to cover) someone's expenses
(o)ceniti stróške to appraise the cost
(po)kriti svoje stróške (priti na svoj račun) to recover expenses, to break even, (figurativno) to get one's money's worth
vreči se, zagnati se v stróške to go to great expense