Franja

wishful [wíšful] pridevnik (wishfully prislov)
željan, poln želja; poželjiv, hrepeneč, koprneč

wishful thinking figurativno zidanje gradov v oblake, varanje samega sebe; iluzije
that's a piece of wishful thinking to se pravi smatrati svoje želje za resničnost, to so pobožne želje

Wissensdrang, der, Wissensdurst, der, želja po znanju

wistful [wístful] pridevnik (wistfully prislov)
željan, poželjiv, poln želja, hrepeneč, koprneč; resen, zamišljen; otožen, žalosten, melanholičen

Wunschzettel, der, seznam želja

zaslúžkarstvo s želja za zarađivanjem

žúdnja ž strastna želja, sla, poželenje, hrepenenje, koprnenje: žudnja za nečim višim; i duša sva u -i strepi; mene muče vrele -e

напутствие n želja za srečno pot; navodilo, nauk

поползновение n skrivna želja, namera

accēdō -ere -cēssī -cēssum (ad in cēdere)

I.

1. pristopiti (pristopati), priti, prihajati, (pri)bližati se (naspr. abs-, de-, recedere); abs.: aut decedere nos cogit aut prohibet accedere Ci.; luna accedens Pl. rastoča (naspr. decedens). Smer: z adv.: accedat prope Pl., tamen accesit propius Ci.; acc. illo Ci. ali illuc Q., quo nemo accedit N. kamor nihče nima pristopa; z acc. (poseb. pri krajevnih imenih): classis Ostiam ... accessit L., acc. Romam Ci., Africam Varr., N., domos Ditis, Buthroti urbem, Scyllaeam rabiem V., scopulos V., Ps.-Q., loca S., Iugurtham Bocchus accedit S., Medi et Armenii accessere Libyes S.; pass.: si quă clementer accedi poterant T.; večinoma s praep.: ad aram, ad urbem, ad hominem, ad deos Ci., ex inferiore loco ad tribunal L., si nulli barbati in piscinis sint, qui ad manus accedant Ci. ep. = ki se dajo z roko uloviti; brezos.: ad eas (oleas) cum accederetur Ci.; ad stoji tudi pred krajevnimi imeni, kadar je accedere = (pri)bližati se čemu: ad Heracleam, ad Syracusas Ci.; kadar je accedere v pomenu vstopiti (vstopati), se veže z in: in aedes, in fundum, in portum, in oppidum, in Macedoniam Ci., in funus Ci. v mrtvaški sprevod stopiti, pridružiti se mu; z inter: naves ... inter Albigaunos, Ligures Genuamque accesserunt L.; pesn. z dat.: alicui obviam Pl., ut deus accedat caelo O., hic tamen accessit delubris advena O., silvis acc. nostris Sil.

2. occ.
a) (proseč) se približati, obrniti se na koga, zateči se h komu: ad ephoros N., senatus supplex ad Caesarem accessit Ci. ep., quo accedam ...? S. kam naj se obrnem ...?
b) sovražno (pri)bližati se, primakniti (primikati) se: quocumque accederent equitatus hostium S., acc. propius, propius Ambiorigem, propius Romanos C., testudinibus factis propius muros accessit N., acc. ad oppidum, ad Britanniam, usque ad castra C., ad moenia L., ad urbem quadrato agmine Ci., ad corpus alicuius Ci., ad aliquem comminus Ci. ep. šalj. = nadlegovati koga s svojim obiskom; ad manus N., spoprijeti se, spopasti se; s samim acc.: pleraque loca hostiliter cum equitatu accedit S., praedones accedere incipiunt Syracusas Ci., acc. Lemnum, Africam, astu N.; z dat.: muris L.
c) kot kupec, dražitelj pristopiti (pristopati), nastopiti (nastopati): ad illud scelus sectionis Ci., ad hastam publicam N. ali ad hastam suam (= censorum) L. udeležiti (udeleževati) se dražbe.

3. pren.
a) priti, prihajati, dospeti, (pri)bližati se, pojaviti (pojavljati) se, nastopiti (nastopati): in infamiam Pl., voluntas vostra si ad poëtam accesserit Ter., haud invito ad aures sermo mi accessit tuus Ter., accedit oratio ad animos vestros leniter Ci., undae comitiorum ad alios accedunt, ab aliis recedunt Ci., in tenebris iacērent omnia, nisi litterarum lumen accederet Ci., ut quisque proxime accederet Ci., čim bližji nam je kdo, accessit ad amicitiam Philippi N. spoprijateljil se je s Filipom, fama ad nos accedit L., o govorniku: propius accedo: nego esse ista testimonia Ci. ali propius accedam, de his nostris testibus dicam Ci. = stvari hočem iti do konca, stvar si hočem bliže ogledati, ad praeceps acc. Plin. iun. breznu se bližati = skoraj drzen biti; o času: quo propius ad mortem accedam Ci., ubi quarta accesserit V., accedunt anni H. leta = starost, accedente senectā H., fatum ... propius ac propius accedit Sen. ph.; o pojavu kakega stanja: febris accedit Ci., N., Cels., Remis studium propugnandi accessit, hostibus spes potiundi oppidi discessit C. se je vzbudila želja, ... je izginila nada, civibus animum accesurum N. da se bodo državljani ojunačili (osrčili); pesn. z dat.: fervor accessit capiti H. vino je udarilo v glavo, ni ... ingens accedit fultura stomacho ruenti H.; tako tudi: manus extrema non accessit operibus eius Ci. zadnjega piljenja manjka njegovemu delu.
b) (po)lotiti (lotevati) se česa, spraviti (spravljati) se h kakemu delu, prevze(ma)ti kaj, pričenjati, začenjati kaj: acc. ad rem publicam Ci., N. stopiti na politično prizorišče, ad facinus, maleficium, negotium, coniurationem Ci., ad honores Ci. častne službe prevze(ma)ti, ad causam (redko dat. causae) Ci. pravdo (sodno razpravo) prevzeti (kot zagovornik), ad causam publicam Ci. potegniti se za državo, ad vectigalia Ci. ali ad publica Sen. ph. ukvarjati se s carinskim zakupom, ad haec bona Ci. v posest vzeti (jemati), ad pericula Ci ali ad periculum Pl., V. nase vzeti (jemati), udeležiti (udeleževati) se, ad poenam Ci. s kaznovanjem začeti, tako tudi: acc. ad scribendum Q., ad legendum Lact.; occ. (o predmetu govora): accedam ad singulas querellas Graecorum Ci. ukvarjati se hočem s ..., preiti hočem k ..., has ne possim naturae accedere partes V. opis(ov)ati.
c) (pri)bližati se komu, čemu = podoben biti: prope ad similitudinem alicuius rei Ci., ad similitudinem deo propius accedebat humana virtus quam figura Ci., homines ad deos nulla re propius accedunt quam ... Ci., qui ad sapientiam proxime accedunt Ci., proxime deos accessit Clodius Ci., ad veritatem acc. Ci., Q. bližati se resnici, podoben ji biti, in sermone magis accedit oratorio generi (Euripides) Q., quem (Vergilium) Homero crederet maxime accedere Q., cytisus, quae proxime accedere ebenum videtur Plin.
č) pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, prista(ja)ti na kaj, pritrditi (pritrjevati) komu, čemu, pritegniti (pritegovati) komu, čemu, odobriti (odobravati) kaj: ad sententiam alicuius Pl., ad consilium N., ad istam rationem, ad eius condiciones Ci., ad Caesaris amicitiam C.; poklas. z dat. in s samim acc.: accedam in plerisque Ciceroni, acc. alicuius sententiae, huic opinioni Q., his, qui haec prodiderunt Vell., sacramento T., societatem nostram T. zavezati se z nami.

II.

1. s samostalniškim subj. (kot prirast ali pomnožek): pristopiti (pristopati), prirasti (priraščati), pridružiti (pridruževati) se, še priti (prihajati) k čemu: abs.: plura accedere debent Ci.; z ad: ut ad causam novum crimen accederet Ci., ad praedam damnatio Roseii velut cumulus accedit Ci., cum ad has suspiciones certissimae res accederent Ci., numerum accessit ad harum O.; z dat.: quo plus aetatis ei accederet Ci. čim starejši bi postajal, volucres accedere silvis O., quid, si huic oneri accesserit novum? Plin. iun.; pogosto o ceni = poskočiti (poskakovati), rasti, kvišku iti: Kom., plurimum pretio accedit Col. cena gre zelo kvišku, pretium accedit agris Plin. iun. Pogosto z adv. huc, istuc, eo, eodem: huc accedit summus timor Ci., huc accedebat munificentia S., accessit istuc doctrina Ci., eo accedebat hortator assiduus Sallustius Ci., accedit eodem vulgi voluntas Ci., accedit eodem facies O.

2. brezos. s subjektivnimi stavki
a) accedit, quod ... temu se pridružuje še (to), da ..., k temu prihaja še (je prišlo še) to, da ...: eo accedebat, quod iudices dati non erant Ci. (dejstvo, zato ind.), toda: accessit, quod (relat. z namenilnim pomenom) aperiret eorum dementiam N. temu se je pridružilo še nekaj, kar naj bi razkrilo ...
b) accedit, ut poleg (vrh) tega se še zgodi, dogodi (dogaja), da ..., se še primeri, da ...: accedebat huc, ut magnis intervallis proeliaretur C., accedebat, ut ... tempestatem ferent facilius C., ad Appii Claudii senectutem accedebat etiam, ut caecus esset Ci. je prišlo zraven še to, da ...

Opomba: Sinkop. pf. accēstis = accessistis: V.

accomplir [akɔ̃plir] verbe transitif dovršiti, dokončati, izpolniti (ukaz), zakriviti (zločin)

accomplir son devoir, un souhait izpolniti svojo dolžnost, željo
s'accomplir izpolniti se, zgoditi se, izvršiti se, uresničiti se
mon souhait s'est accompli moja želja se je izpolnila, uresničila

acuto agg.

1. oster; koničast:
accento acuto jezik ostrivec, akut
dolore acuto ostra bolečina

2. pren. ostroumen, pronicljiv:
un giudizio acuto pronicljiva ocena, sodba

3. močen, silen:
desiderio acuto silna želja

4. mat. oster:
angolo acuto ostri kot

alkohol samostalnik
1. (alkoholna pijača) ▸ alkohol, szeszesital, szeszTudi cigaret že dolgo ne kadi več in je zelo zmeren pivec alkohola. ▸ Már régóta nem dohányzik, és csak mérsékelten fogyaszt alkoholt.
Ko sta se vrnila, nista mogla skriti zadaha po alkoholu. ▸ Amikor visszajöttek, nem tudták palástolni alkoholos leheletüket.
Starša sta se hitro ločila, razočarana mama pa je uteho iskala v alkoholu. ▸ Szülei hamar elváltak, csalódott édesanyja pedig az alkoholban keresett vigaszt.

2. (kemična spojina) ▸ alkoholPovezane iztočnice: benzil alkohol, etilni alkohol, metilni alkohol, polivinil alkohol, primarni alkohol, sekundarni alkohol, terciarni alkohol

ambicija samostalnik
ponavadi v množini (želja po uspehu) ▸ ambíció, becsvágyV urejenem delovnem okolju boste lahko uresničili svoje poklicne ambicije. ▸ Rendezett munkakörnyezetben könnyedén megvalósíthatók a szakmai ambíciók.
Povsem običajno reševalno operacijo zapletejo politične ambicije ljudi na visokih položajih. ▸ Az egyszerű mentési műveletet a magas beosztású személyek politikai ambíciói bonyolítják.

ambiciozen pridevnik
1. (ki želi uspeti) ▸ ambiciózus, nagyravágyóVelenjčani so dobili mladega in ambicioznega trenerja, ki je že dosegel nekaj vrhunskih rezultatov. ▸ A velenjeiek fiatal és ambiciózus edzője korábban is csúcsteljesítménnyel bizonyított.

2. (velikopotezen) ▸ ambiciózus, nagyratörőNovi predsednik uprave ima zelo ambiciozne načrte za prihodnost. ▸ Az új igazgatósági elnöknek a jövőre vonatkozóan nagyratörő tervei vannak.

anonimnost samostalnik
1. (odsotnost identitete) ▸ anonimitás, névtelenségNovinarji morajo spoštovati zasebnost in anonimnost žrtve in storilca. ▸ Az újságírók kötelesek tiszteletben tartani mind az áldozat, mind pedig az elkövető személyi integritását és anonimitását.

2. (neuveljavljenost) ▸ anonimitás, névtelenségNovopečeni republikanec se je iz politične anonimnosti prebil ob bok priljubljenemu demokratskemu politiku. ▸ Az újdonsült republikánus a politikai névtelenségből a közkedvelt demokrata politikus mellé küzdötte fel magát.

3. (neopaznost; pustost) ▸ hétköznapiság
S preprostimi materiali sta želela doseči primerno zadržanost in anonimnost objekta. ▸ Az egyszerű anyagokkal kívánták elérni a létesítmény kellő visszafogottságát és hétköznapiságát.

appagabile agg. utešljiv, uresničljiv:
desiderio appagabile uresničljiva želja

ardere^*

A) v. tr. (pres. ardo)

1. sežigati, kuriti:
ardere la legna kuriti drva
legna da ardere drva (za kurjavo)

2. presušiti, požgati:
il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

3. pren. razvneti, podžigati:
lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

B) v. intr. knjižno

1. goreti:
il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

2. žgati, pripekati:
senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

3. pren. knjižno divjati:
accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež

aspiracij|a ženski spol (-e …)

1. medicina die Aspiration; lingv. die Aspiration, die Behauchung

2. (želja, pretenzija ipd.) der Anspruch (na oblast der Machtanspruch)

atelje samostalnik
(prostor za ustvarjanje) ▸ műterem, műhely, stúdióJožetova želja je, da bi v središču Ribnice kmalu odprl goslarski atelje, v katerem bi poleg violin izdeloval tudi loke. ▸ Jože szeretne hamarosan hegedűkészítő műhelyt nyitni Ribnica óvárosában, ahol a hegedűk mellett vonókat is készítene.
V ateljeju je s pomočjo samostojnih umetnikov izdelal že več kot tisoč violin. ▸ A műteremben szabadfoglalkozású művészek segítségével több mint ezer hegedűt készített.
Slika že dolga leta, atelje pa ima v garsonjeri, kjer stanuje. ▸ Már hosszú évek óta fest, a műtermét az otthonául szolgáló garzonlakásban alakította ki.

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči