Franja

Zadetki iskanja

  • être1 [ɛtr] masculin bitje; bivanje; bistvo; vieilli položaj v družbi; oseba, človeško bitje

    les êtres vivants živa bitja
    mon être jaz
    (péjoratif) qui est cet être-là? kdo je ta tip?
    désirer quelque chose de tout son être želeti si kaj iz vsega (svojega) srca
    donner l'être à quelqu'un dati rojstvo, življenje komu
  • être*2 [ɛtr] verbe intransitif biti; obstajati, eksistirati; nahajati se; stati, sedeti, ležati; znašati (cena)

    être ou ne pas être biti ali ne biti
    être bien, mal avec quelqu'un dobro, slabo se s kom razumeti
    c'est cela, c'est ça tako je, res je
    soit! prav! naj bo! zaradi mene!
    ainsi soit-il! (religion) tako bodi! amen!
    il a été à Rome (familier) šel je v Rim
    j'ai été les voir šel sem jih obiskat, obiskal sem jih
    ce n'est pas que ... ne morda, da ...
    il est des hommes qui ... so ljudje, ki ...
    à l'heure qu'il est ob tej uri
    il est 10 heures ura je deset
    je suis mieux (na) bolje mi gre
    il n'est que de ... treba je le, najbolje je, da ...
    quel jour sommes-nous? kateri dan imamo danes?
    n'est-ce pas? kajne?
    toujours est-il que ... vsekakor pa je gotovo, da ...
    c'est moi qui vous ai dit cela jaz sem vam to rekel
    Elle n'est pas venue? - C'est qu'elle est malade. Ali ni prišla? Bolna je (= ker je bolna).
    ce n'est pas qu'il soit paresseux, mais il est lent ni len (ne da bi bil len), toda počasen je
    à:
    vous êtes à blâmer vi ste graje vredni, vaša krivda je
    être à son travail biti pri delu, čisto se posvetiti delu
    le temps est à la pluie na dež kaže
    tout est à refaire vse je treba znova začeti
    ce livre est à moi ta knjiga je moja
    je suis à vous na voljo sem vam
    c'est à moi de décider jaz moram odločiti
    c'est à prendre ou à laisser (figuré) treba se je odločiti za da ali ne
    on est à se demander treba se je vprašati
    cela est encore à faire to je treba še narediti
    c'est à qui le flattera laskajo se mu kot za stavo
    après:
    être après quelque chose (familier) zelo si česa želeti, hlepeti po čem
    être après quelqu'un (familier) koga na piko vzeti, šikanirati koga, ne pustiti koga pri miru
    de:
    être de spadati k, izvirati, izhajati iz
    être de la fête udeležiti se slavnosti
    être d'un parti pripadati neki stranki, biti član stranke
    il est de Nice on je iz Nice
    il est de notre parti on je na naši strani, on pripada nam, on je eden naših
    cela n'est pas de jeu (familier) to je proti pravilom igre, to ne velja
    être de l'avis que ... biti mnenja, da ...
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    en:
    en être biti zraven, spadati zraven, udeležiti se
    en être pour son argent biti ob svoj denar, zastonj izdati svoj denar
    en être pour sa peine zaman se truditi, se napenjati
    je ne sais plus où j'en suis ne vem več, pri čem sem; ne vem, kje se me glava drži
    où en êtes-vous? kako daleč ste?
    je n'en suis pas encore là nisem še tako daleč
    j'en suis là to je z menoj primer
    il n'en est rien to (nikakor) ni tako
    il en est ainsi to je takó, tako je (pač)
    pour:
    être pour quelque chose biti, nastopiti, glasovati za kaj
    être pour faire quelque chose nameravati, takoj kaj storiti
    je ne suis pour rien dans cette affaire nimam interesa za to stvar, nimam nobenega posla s to stvarjo, ne morem nič za to stvar
    il est pour moi on je (drži) z menoj
    tu as été pour beaucoup dans son départ ti si precéj odgovoren za njegov odhod
    sans:
    vous n'êtes pas sans savoir vedeti morate, gotovo veste
    être sans le sou prebite pare ne imeti
    y:
    y être biti doma, spreje(ma)ti (pour quelqu'un koga)
    je n'y suis pour personne za nikogar nisem doma
    y être pour quelque chose biti zapleten v kaj
    vous n'y êtes pas (familier) ne razumete, kaj mislim
    j'y suis razumel sem, že vem, razumem
    vous y êtes tako je, zadeli ste, uganili ste
    ça y est (familier) tako, pa je narejeno! gotovo!; na! sedaj pa imamo!
  • feel*1 [fi:l]

    1. prehodni glagol
    občutiti; potipati, dotikati se; zaznati, opaziti; zaslutiti; smatrati, misliti

    2. neprehodni glagol
    tipati; počutiti se; zavedati se; imeti občutje, k srcu si gnati

    to feel about s tipanjem iskati
    to feel certain (ali sure) biti prepričan
    I feel it in my bones trdno sem prepričan
    to feel bitter biti grenkega okusa
    to feel cheap slabo se počutiti
    I feel cold (warm) zebe me (toplo mi je)
    to feel doubts dvomiti
    to feel one's feet dobiti zaupanje vase
    to feel like nothing on the earth, to feel poorly (ali rotten, faint) zelo slabo se počutiti
    to feel hurt biti užaljen
    to feel small sramovati se
    to feel sorry obžalovati
    to feel the pulse meriti utrip
    to feel like želeti si
    I don't feel like ne ljubi se mi
    it feels like rain na dež kaže
    to feel quite o.s. again opomoči si
    to feel up to moči
    to feel one's way previdno spraševati, sondirati
    I do not feel up to work ne ljubi se mi delati
  • ferveō -ēre, fervuī (pozneje ferbuī, -b- = spirant), predklas. in pesn. fervō -ere, fervī (prim. gr. φύρω mešam, φρέαρ [iz *φρηƑαρ] vodnjak, lat. fermentum, fretum, fer(c)tum, frīgere)

    I.

    1. vreti, kipeti, kuhati se: Col., Mel., Plin., fervit aqua et fervet; fervit nunc, fervet ad annum Luc. ap. Q., aqua, ius fervens Ci., posito medicamen aëno fervet O., aula … intolerandum fervit Gell. jed je še do neužitnosti vroča.

    2. žareti, goreti: incipit fervere terra Pr., humus fervet de corpore, fervent solis vapore bracchia caneri O., iam fervere litora flammis V. se je svetilo.

    3. metaf. (od strasti) žareti, plamteti, vnet biti: qui usque fervet … avaritiā Ci., fervet avaritiā pectus H., hostem fervere caede novā (od nove krvoločnosti) V., fervent multo linguaque corque mero O., leti fervet amore Sil.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): hoc nunc fervit animus Afr. fr. za to gori, za to je vnet(o); z in z acc.: in Christianos ferbuit persecutio Aug. je besnelo -, je bilo besno naperjeno zoper … ; z inf. = vnet biti od želje, živo želeti: sceptrum capessere fervet, stagna secare fervet Cl.; poseb. irā, iracundiā, ab irā, bile f. od jeze razvnet biti, (raz)srditi se, razsrjen biti, vzkipeti: amens irā fervere Afr. fr., cor irā fervit caecum, cum fervat pectus iracundiā Acc. fr., animus tumidā fervebat ab irā O., ubi commotā fervet plebecula bile Pers.; tako tudi brez abl.: cum fervit maxime, tam placidum quasi ovem reddo Ter., fervet (fera) Lucan.; occ. z gorečo vnemo se oblačiti (opravljati): fervet opus V., pugna fervet Iuv., fervebat obsidio Fl. —

    II.

    1. valoviti, peniti se, besneti, šumeti, bobneti, bučati: Iust., turbo ingenti sonitu mare fervere cogens Lucr., fervet … aequor V., fervent aequora Val. Fl., omnia … vento nimbisque videbis fervere V., (amnis) spumens et fervens … ibat O., pontus fervet, fervent aestibus undae O.; pren.: velut amnis … fervet … Pindarus H. buči.

    2. metaf.
    a) valovito se gibati, valovati: fervere cum videas classem V. fervent examina putri de bove V. prirojijo, vrvijo od.
    b) occ. (o krajih) gomezeti, gomazeti, mrgoleti česa, obilovati s čim: litora fervere late, opere semita fervet V., instructo Marte (brodovja) videres fervere Leucaten V., fervere cuncta virorum coetu Val. Fl.; z gen.: domus haec fervit flagiti Pomp. ap. Non. —

    III. trans. razvne(ma)ti: quam melius thalamo dulcis petulantia fervet. M. poet. — Od tod adj. pt. pr. fervēns -entis,

    1. kipeč, vrel, vroč, žareč, razžarjen, razbeljen: ius (juha) Ci., aqua Ci., Lucr., Plin., Prud., aquae O., aqua ferventissima Col., f. oleum Plin., sanguis Sil.; pesn.: f. vulnus O. ki iz nje lije vroča kri; o netekočinah: glandes C., aurae O., rota O., rotae Sil., arenae Cu., Aethiopiam ferventissimam esse indicat hominum color adustus Sen. ph., f. aurum Mart. bleščeče, ferventia caedibus (od krvi) arva Sil., f. corpus Amm.; pren.: f. ira O. ihta; subst. n. pl. ferventia -ium (naspr. frigida): Ap.

    2. metaf. vročekrven, vzkipljiv, ognjevit, besen: fortis animus fervenior est Ci., ferventes latrones Plancus in Ci. ep. besni, Cassi rapido ferventius amni ingenium H., natura fervens, irā et dolore ferventior Amm. — Adv. ferventer s komp. ferventius in superl. ferventissimē, ognjevito, žarno, živo, silno: de damnatione ferventer loqui coeptum Caelius in Ci. ep. jeli so na vse pretege trditi, da mora biti obsojen, ferventissime concerpitur Caelius in Ci. ep. napadajo ga kar najpikreje, laudes tuae ferventer lucentes Aug. žareče, ferventius rogare, ferventius motu agi Aug.
  • fiebern imeti vročino, biti vročičen; figurativ biti vročičen/razburjen; fiebern nach etwas vročično pričakovati, močno si želeti
  • follemente avv. noro, blazno:
    desiderare follemente qcs. česa si blazno želeti
  • foster2 [fɔ́stə] prehodni glagol
    hraniti, gojiti, rediti, vzgajati; pospeševati; rad imeti

    to foster up vzgajati
    to foster a desire želeti si kaj, hrepeneti po čem
  • frega f

    1. redko želja, sla:
    avere una gran frega di partire strašno si želeti odpotovati

    2. pog. pohota; pojanje:
    andare in frega pojati se
  • furore m

    1. bes, srd, jeza:
    un furore momentaneo trenutna jeza
    essere cieco di furore pren. biti slep od jeze
    a furore di popolo pren. ob vsesplošnem navdušenju, razburjenju
    venire in furore znoreti

    2. nalet, sila, silovitost:
    il furore delle acque distrusse il villaggio pobesnele vode so uničile vas
    desiderare con furore silno želeti
    furore bestiale živalska sla

    3. zanos:
    il furore sacro dei poeti božanski zanos pesnikov

    4. pren. občudovanje, popolna privrženost, navdušenost, oboževanje:
    far furore delati furore, silno navdušiti občinstvo
  • godspeed [gɔ́dspi:d] samostalnik
    uspeh, sreča; srečna pot

    to wish (ali bid) godspeed želeti srečno pot
  • have*2 [hæv] prehodni glagol & neprehodni glagol
    imeti; vsebovati, imeti v sebi; imeti mlade, otroka (to have a baby)
    imeti, preživljati (to have a fine time dobro se imeti)
    obdržati, imeti (may I have it?)
    gojiti čustva, imeti (misli itd.); dobiti (I've had no news)
    zvedeti od, slišati od (I have it from my friend)
    znati, razumeti (she has no German)
    jesti, piti, kaditi (I had a sandwich, some coffee, a cigarette)
    trditi (as Plato has it)
    sleng potegniti, prevarati koga
    z nedoločnikom: morati (I have to do it)
    z objektom in preteklim deležnikom: dati si kaj narediti (I had a suit made)
    z nedoločnikom brez "to": dovoliti, trpeti (I won't have it, I won't have you say it)

    Z nedoločnikom brez "to":

    I had as good; ali as well prav tako bi lahko
    I had as lief; ali as soon prav tako bi rad
    I had better; ali best bolje bi storil, če, bilo bi pametno, če
    I had sooner; ali rather raje bi
    I had soonest; ali liefest najraje bi

    Druge fraze in rabe:

    sleng you have been had prevarali so te
    parlament the Ayes have it večina je za
    figurativno he had me in the argument potolkel me je
    have them come here poskrbi, da pridejo
    (not) to be had se (ne) dobi
    you have it coming dobiš, kar zaslužiš
    what would you have me do? kaj naj po tvojem storim?
    I won't have you do it ne dovolim, da bi to naredil
    have done! nehaj!
    I have done with it s tem sem opravil
    I have your idea sedaj te razumem
    he had a leg broken zlomil si je nogo
    he had a son born to him rodil se mu je sin
    I won't have it tega ne trpim, ne dovolim
    you have me, have you not? ti me razumeš, kajne?
    rumour has it govorica gre
    he will have it that on trdi, da
    have it your own way naj bo po tvojem
    I have it že imam, spomnil sem se
    I would have you know rad bi, da zveš
    I had him there na tem sem ga ujel, premagal sem ga, bil sem močnejši od njega
    you have it right prav imaš, uganil si
    to have breakfast, lunch, dinner (supper) zajtrkovati, kositi, večerjati
    to have an affair imeti ljubezensko razmerje
    to have the best of zmagati
    to have s.th. by heart znati kaj na pamet
    to have a chat pokramljati
    to have a cold biti prehlajen
    to have the cheek to predrzniti se
    to have a day off imeti prost dan
    to have to do with imeti kaj opraviti z
    to have an edge on imeti majhno prednost, biti malo opit
    to have one's fill of imeti dovolj česa
    to have one's fling izdivjati se
    ameriško, pravno to have and to hold imeti v posesti, ne spustiti iz rok
    to have it in for s.o. zameriti komu, komu kaj slabega želeti
    to have it in one to imeti dovolj poguma za
    to have a heart biti usmiljen, imeti srce
    to have kittens biti razburjen
    to have the laugh on zadnji se smejati
    to have a look at pogledati
    to have a mind to kaj nameravati
    to have s.th. in mind imeti kaj v mislih
    to have it (all) over s.o. biti na boljšem od koga
    to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
    to let s.o. have it kaznovati koga, odkrito komu povedati, kar mu gre
    to have ready pripraviti
    to have a short (long) run obdržati se malo (dolgo) časa
    to have the run of imeti pravico uporabljati
    to have a say in imeti pravico kaj reči k
    to have a good time dobro se imeti
    to have a way with znati s kom ali čim ravnati
    to have a shot at poskusiti kaj narediti
    to have s.th. on s.o. imeti koga v šahu
    to have s.o. on toast imeti koga v rokah, prekaniti koga
    to have a try poskusiti
  • heart [ha:t] samostalnik
    srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
    množina srčne karte

    after one's own heart po želji, kot srce poželi
    at heart v duši, v srcu, po srcu
    an affair of the heart ljubezenska zadeva
    bless my heart! za boga!
    by heart na pamet
    at the bottom of one's heart na dnu srca
    heart's desire srčna želja
    from one's heart iskreno, iz srca
    for one's heart srčno rad
    heart and head navdušeno
    heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
    heart and soul z dušo in telesom
    a heart-to-heart talk odkrit pogovor
    in good heart v dobrem stanju
    the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
    in the heart of v osrčju
    in one's heart skrivoma
    in one's heart of hearts v dnu duše, zares
    in heart dobre volje
    light of heart vesel, brezbrižen
    left heart levi srčni prekat
    king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
    navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
    near one's heart všeč, pri srcu
    the very heart of the matter bistvo zadeve
    out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
    sick at heart potrt, žalosten
    smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
    searchings of heart tesnoba, sum
    to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
    with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
    with a heavy heart s težkim srcem
    medicina disordered heart srčna nevroza

    Z glagoli:

    to break s.o.'s heart streti komu srce
    to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
    to cry one's heart out oči si izjokati
    to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
    to do one's heart good dobro deti, osrečiti
    to eat one's heart out giniti od žalosti
    my heart fails pogum mi upada
    I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
    to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
    to give heart opogumiti
    to give one's heart to s.o. dati komu srce
    to go near (ali to) one's heart ganiti
    my heart goes out to him sočustvujem z njim
    to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
    to have a heart imeti (dobro) srce
    have a heart! usmili se!
    to have no heart biti brez srca, neusmiljen
    to have s.th. at heart srčno kaj želeti
    to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
    to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
    to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
    to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
    to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
    his heart leaps up srce mu zaigra
    to lay s.th. to heart na srce položiti
    to lose heart izgubiti pogum
    to lose one's heart to zaljubiti se
    to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
    to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
    to pluck up heart opogumiti se
    to pour out one's heart srce izliti
    to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
    to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
    my heart sank srce mi je padlo v hlače
    to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
    to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
    to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
    to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
    to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
    to win s.o.'s heart srce osvojiti
    what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu
  • hegen Gefühle, Wald, Wild usw.: gojiti; (pflegen) negovati, hegen und pflegen negovati (z ljubeznijo); Besorgnis hegen biti v skrbeh (über za) ; Furcht hegen biti v strahu; Hoffnung hegen upati; Verdacht hegen sumiti, sumničiti; einen Wunsch hegen želeti, imeti željo; Zweifel hegen biti v dvomih (an o)
  • hell [hel] samostalnik
    pekel; igralnica, beznica
    ameriško, sleng krok(anje)

    hell! hudiča!
    hell's bells! presneto!
    a hell of a vražji, hudičev
    to be in a hell of a temper biti hudičevo besen
    oh hell! prekleto!
    hell broken loose peklenski ropot, nered
    pogovorno to catch (ali get) hell dobiti po betici
    a hell on earth pekel na zemlji
    as much chance (ali hope) as a snow-flake in hell niti trohice upanja
    a gambling hell igralnica
    to give s.o. hell preganjati koga
    go to hell! pojdi k vragu!
    to go (ride) hell for leather teči (jahati) kakor za stavo
    gone to hell uničen, propadel
    to hope (ali wish) to hell vroče želeti
    like hell vroče, zelo, hudičevo
    to move hell truditi se na vso moč
    a hell of a noise peklenski trušč
    there is hell to pay pa imamo hudiča
    to play hell with uničiti
    to raise hell (ali hell' delight) napraviti veliko zmešnjavo
    what (ali why) the hell kaj za vraga, kako za vraga
    ameriško hell on wheels razuzdano pijančevanje
  • herbeisehnen: sich herbeisehnen etwas želeti si (kaj)
  • hinwünschen: jemanden hinwünschen, wo der Pfeffer wächst pošiljati (koga) k vragu; sich hinwünschen želeti kamorkoli proč
  • hot1 [hɔt] pridevnik (hotly prislov)
    vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten
    figurativno oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled)
    sleng odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra)
    pogovorno nevaren, neprijeten
    ameriško, sleng ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven
    elektrika pod električno napetostjo (žica)
    glasba ognjevit, hiter

    I am hot vroče mi je
    hot and hot zelo vroč, naravnost s štedilnika
    like a cat on hot bricks nestrpen, kakor na trnju
    in hot blood v afektu, v hudem razburjenju
    to be hot for (ali on) biti zagledan v kaj, goreče kaj želeti
    to be hot in (ali on) biti odličen (v stroki)
    he is not so hot ni tako odličen
    pogovorno hot under the collar besen, razjarjen
    to drop s.th. like a hot potato naglo kaj izpustiti
    a hot favourite velik favorit, verjeten zmagovalec
    to be in hot water biti v škripcih
    to get into hot water for zaiti v težave zaradi
    to get into hot water with s.o. imeti s kom opravka
    figurativno hot water nesreča, težava, škripec
    to get hot over s.th. razburiti se, razvneti se
    to get too hot prevroče (neprijetno) postati
    it goes like hot cakes gre dobro v prodajo
    you are getting hot si blizu cilja, "vroče" (v igri)
    in hot haste v veliki naglici
    to make it hot for s.o. podkuriti komu
    hot news senzacionalne novice
    news hot from the press pravkar objavljena novica
    the place was getting too hot for him tla so mu postajala prevroča
    in hot pursuit of tesno za petami
    a hot patriot goreč rodoljub
    hot spices pekoče začimbe
    to strike while the iron is hot kovati železo, dokler je vroče
    hot and strong silovit(o)
    sleng hot stuff odličen, izvrsten, prima
    a hot scent (ali trail) sveža sled
    hot on the track of na sveži sledi, za petami
    hot temper ognjevit temperament, vročekrvnost
    I went hot and cold srh me je spreletel
    hot words ostre besede
    hot work težko delo
  • hotéti to be willing; to want; (marati) to like; (želeti) to wish, to want, to desire; (nameravati) to intend, to purpose, to mean, to have in view

    rajši hotéti to prefer
    ne hotéti to be unwilling
    hočeš cigareto? will you have a cigarette?
    kaj hočete? what do you want?
    kaj hočeš od mene? what do you want of me?
    on ve, kaj hoče he knows what he wants, he knows his mind
    kakor hočete as you like, as you please, as you wish, suit yourself
    naj to hoče ali ne whether he likes it or not
    hočeš-nočeš whether you like it or not, willy-nilly, willing or unwilling
    noče sprejeti denarja he won't accept the money
    naj stane, kar hoče whatever the cost, whatever it may cost
    kaj hočete reči s tem? what do you mean by it?
    ona dela, kar hoče she has her own way
    sam ne ve, kaj hoče he does not know his own mind
    hočem, da greš domov I want you to go home
    s silo hoče, da grem domov he insists on my going home, he insists I go home
    imamo vse, kar hočemo we have all we want, we want for nothing
    hočemo mu dobro we wish him well
    kaj mi hoče (čemu mi bo) ta knjiga? I have no use for this book
    hoče mi se (piti) I feel like a drink, I feel thirsty, I'd like a drink
    dobro vem, kaj on hoče I fully appreciate (ali I realise full well) what he has in mind
    kakorkoli hočete as you like (ali choose ali please), at your discretion
    hoče biti (dela se, da je) znanstvenik he pretends to be a scientist
    hočeš, da te peljem z avtom (na postajo)? would you like me to drive you (to the station)?, shall I drive you (to the station)?
    hočete še malo mesa? will you have (ali take) a little more meat?
    kaj sem hotel reči? what was I going to say
    hotel sem samo reči, da... I only meant to say that...
    hotel je telelefonirati, pa je pozabil he meant to call, but he forgot
    (sam) si to hotel you asked for it (yourself)
    hotela me je udariti she felt like hitting me
    usoda je hotela, da... it was fated that...
    srce mi je hotelo počiti my heart was ready to burst (ali to break)
    on je tako hotel he wanted it that way
    hotel se je poročiti he wanted to get married, he was about to be married
    nesreča je hotela (as) ill luck (ali misfortune) would have it
    na vsak način je hotel imeti nov avto he insisted on having a new car
    jaz bi hotel (iti) I should like (I'd like) to (go)
    kaj bi hoteli še več? what more could you wish for?
    hotéti in želeti je dvoje willing and wishing are not the same
  • hungern stradati, gladovati; hungern lassen stradati (koga); jemanden hungern (mich hungert) biti lačen; sich (gesund/krank) hungern stradati toliko časa, da ...; figurativ hungern nach močno si želeti česa, hlepeti po
  • idēa f

    1. filoz., psihol. ideja:
    idea fissa fiksna ideja

    2. misel; mnenje; predstava:
    avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
    neanche per idea sploh ne, nikakor ne

    3. ideja, osnovna, vodilna misel:
    idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

    4. ideja, ideologija, kredo:
    l'idea della non-violenza ideja nenasilja

    5. ideja, predstava, pojem:
    avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
    non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

    6. mnenje, sodba, pogled:
    avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

    7. namera, načrt:
    vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

    8. zamisel, domislica, pobuda:
    bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

    9. videz:
    non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
    un'idea di malce
    lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega