Franja

Zadetki iskanja

  • okolj|e [ó] srednji spol (-a …)

    1. die Umwelt (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, ekološko)
    življenjsko okolje die Lebensumwelt
    …okolja Umwelt-
    (faktor der Umweltfaktor, kakovost die Umweltqualität, oblikovanje die Umweltgestaltung, obremenitev die Umweltbelastung, onesnaženje die Umweltverschmutzung, pogoji Umweltbedingungen množina, preučevanje die Umweltforschung, varstvenik der Umweltschützer, varstvo der Umweltschutz, vplivi Umwelteinflüsse množina, vprašanja Umweltfragen množina)
    komisija za varstvo okolja die Umweltkommission
    minister za okolje der Umweltminister
    načrt ureditve okolja der Umweltplan
    norma za kakovost okolja die Umweltqualitätsnorm
    oškodovanost zaradi okolja Umweltschäden množina
    ukrep za varstvo okolja die Umweltschutzmaßnahme
    zakon o varstvu okolja das Umweltschutzgesetz, Umweltgesetz
    kršitelj predpisov o varstvu okolja der Umweltsünder
    kazniva dejanja zoper predpise o okolju die Umweltkriminalität
    motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung
    ki ga povzroča okolje umweltbedingt, umweltbezogen
    ki stalno upošteva okolje [umweltbewußt] umweltbewusst
    ki ne vpliva na okolje umweltneutral
    ki ne prizadeva okolja umweltverträglich
    škodljiv za okolje umweltschädlich, umweltfeindlich
    ugoden za okolje umweltfreundlich
    primeren okolju umweltgerecht
    stabilen nasproti okolju umweltstabil

    2.
    (človekovo) okolje das Umfeld
    politično okolje politisches Umfeld
    socialno/družbeno okolje soziales Umfeld
    socialno/družinsko okolje das Milieu
    raziskovanje vplivov okolja die Milieuforschung
    opisovanje okolja v književnosti: die Milieuschilderung
    škoda, ki jo je prizadejalo okolje der Milieuschaden
    od okolja prizadet mladostnik: milieugeschädigt
    menjava okolja der Milieuwechsel

    3. (najbližja okolica) die Umgebung

    4. figurativno (strukture, specifične razmere) die -landschaft (univerzitetno Hochschullandschaft, televizijsko Fernsehlandschaft, tiskovno Presselandschaft, umetnostno Kunstlandschaft)
  • plenilska pršica stalna zveza
    zoologija Neoseiulus californicus (škodljiv pajkovec) ▸ ragadozó atka
  • porter2 [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

    se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
    l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
    se faire porter malade javiti se bolnega
    pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
    l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
    porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
    il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
    porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
    porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
    porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
    porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
    porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
    porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
    porter bateau biti ploven
    porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
    porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
    porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
    se porter candidat kandidirati
    porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
    porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
    cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
    porter en compte vračunati, dati v račun
    porter condamnation izreči obsodbo
    porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
    porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
    porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
    porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
    porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
    porter disparu javiti kot pogrešanega
    porter à domicile dobaviti na dom
    porter à l'écran prirediti za film, filmati
    se porter à une élection kandidirati na volitvah
    porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
    porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
    je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
    se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
    cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
    le porter haut imeti visoke, velike zahteve
    porter des fruits prinašati, obroditi sadove
    intérêt donašati obresti
    porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
    porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
    porter un jugement sur izreči sodbo o
    porter juste zadeti v cilj
    porter aux livres vknjižiti
    porter sur une liste vpisati v seznam
    porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
    porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
    porter sur les nerfs iti na živce
    porter le nez au vent visoko nositi glavo
    porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
    porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
    porter la parole imeti glavno besedo
    porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
    porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
    porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
    porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
    porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
    porter respect à quelqu'un spoštovati koga
    porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
    porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
    porter sur soi imeti pri sebi
    porter témoignage pričati
    porter en terre nesti v grob
    porter à la tête iti v glavo (vino)
    porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
    porter un toast izreči zdravico
    porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
    se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
    le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
    tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
    sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
    être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
    être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
    la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč
  • poslovn|i (-a, -o) geschäftlich; Geschäfts- (dnevnik das Geschäftstagebuch, dogodek der Geschäftsvorgang, interes das Geschäftsinteresse, kapital das Geschäftskapital, odnos die Geschäftsbeziehung, papir das Geschäftspapier, partner der Geschäftspartner, pogoj die Geschäftsbedingung, položaj die Geschäftslage, potnik der Geschäftsreisende, prostor der Geschäftsraum, stroški Geschäftskosten, politika die Geschäftspolitik, zadeva die Geschäftssache, Geschäftsangelegenheit, izkušnje die Geschäftserfahrung, letalo das Geschäftsflugzeug, obdobje die Geschäftsperiode, pismo der Geschäftsbrief, potovanje die Geschäftsreise, središče das Geschäftszentrum, življenje das Geschäftsleben)
    poslovno škodljiv geschäftsschädigend
    pravo poslovno sposoben geschäftsfähig
    pravo poslovno nesposoben geschäftsunfähig
  • redil|en (-na, -no) nahrhaft; (škodljiv za linijo) figurenfeindlich
  • renome [é] moški spol (-ja …) das Renommée, der (gute) Ruf
    škodljiv za renome rufschädigend
  • salud ženski spol zdravje, dobro počutje; blaginja; zveličanje

    casa de salud blaznica
    certificado de buena salud zdravniško spričevalo
    nocivo (ali perjudicial) a la salud škodljiv zdravju
    rebosante de salud, en plena (ali sana) salud kipeč od zdravja, zdrav ko riba
    beber a la salud (de) nazdraviti komu
    estar con salud, estar bien de salud, tener (buena) salud zdrav biti, dobro se počutiti
    estar con mediana salud ne se posebno dobro počutiti
    gastar salud (pop) dobro se počutiti, zdrav biti
    tener poca salud bolehati, hirati
    vender salud (fig) kipeti od zdravja
    ¡salud! na zdravje!
    ¡a su salud! na Vaše zdravje
    ¿cómo está de (ali cómo le va) su salud? kako kaj (Vaše) zdravje?
    ¿cómo va su (ali esa) salud? kako je z (vašim) zdravjem?
    ¡tenga V. mucha salud! ostanite zdravi!
    ¡muchas saludes! mnogo pozdravov
  • samomorilski pridevnik
    1. (o nasilni akciji) ▸ öngyilkos
    samomorilski napadalec ▸ öngyilkos támadó
    samomorilski napad ▸ öngyilkos támadás
    V samomorilskem napadu na vlaku podzemne železnice je bilo ubitih 15 ljudi. ▸ Egy metrószerelvényen elkövetett öngyilkos merénylet 15 ember halálát okozta.
    samomorilski atentator ▸ öngyilkos merénylő
    samomorilski atentat ▸ öngyilkos merénylet
    samomorilska misija ▸ öngyilkos küldetés
    samomorilska eksplozija ▸ öngyilkos robbantás
    samomorilski terorizem ▸ öngyilkos terrorizmus
    samomorilska akcija ▸ öngyilkos akció
    Eden od napadalcev naj bi imel oblečen samomorilski pas z eksplozivom. ▸ Az egyik támadó feltehetően robbanóanyaggal ellátott öngyilkos övet viselt.

    2. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkos, öngyilkossági
    samomorilska nagnjenja ▸ öngyilkossági hajlam
    samomorilske misli ▸ öngyilkos gondolatok
    samomorilske težnje ▸ öngyilkossági szándékok, öngyilkossági késztetések
    Otroke učimo, kako premagati samomorilske težnje, depresije, kako biti vesel in srečen. ▸ Arra tanítjuk a gyermekeket, hogyan győzhetők le az öngyilkossági késztetések, a depresszió, hogyan legyenek vidámak és boldogok.
    Ekonomska kriza vpliva tudi na porast samomorilskega vedenja. ▸ A gazdasági válság az öngyilkos magatartások számának növekedésére is hatott.

    3. (škodljiv; zelo nevaren) ▸ öngyilkos
    samomorilsko početje ▸ öngyilkos cselekedet
    Kljub temu so brez ustrezne opreme pogasili požar, kar je naravnost samomorilsko početje. ▸ Ennek ellenére is megfelelő felszerelés nélkül oltották a tüzet, ami egyszerűen öngyilkos cselekedet volt.
    samomorilsko dejanje ▸ öngyilkos tett
    samomorilska poteza ▸ öngyilkos lépés
    Združeni narodi so izgubili verodostojnost nepristranskih posrednikov, to pa je samomorilska poteza. ▸ Az Egyesült Nemzetek Szervezete elfogulatlan közvetítőként elvesztette a hitelességét, ez pedig egy öngyilkos lépés.
  • sloves [ô] moški spol (slovésa …) der Ruf, der gute Ruf, das Renommée
    svetovnega slovesa weltberühmt
    škodovanje slovesu die Rufschädigung
    škodljiv za sloves rufschädigend
  • strank|a1 ženski spol (-e …) politična: die Partei (delavska Arbeiterpartei, desna Rechtspartei, desnosredinska Mitte-rechts-Partei, enotna Einheitspartei, kmečka Bauernpartei, koalicijska Koalitionspartei, leva Linkspartei, levosredinska Mitte-links-Partei, ljudska Volkspartei, matična Mutterpartei, množična Massenpartei, opozicijska Oppositionspartei, razredna Klassenpartei, rojalistična Königspartei, sestrska Schwesterpartei, sredinska Zentrumspartei, večinska Mehrheitspartei, vladna Regierungspartei, Staatspartei)
    človek zunaj strank der Parteilose ( ein -r)
    financiranje strank die Parteienfinanzierung
    zakon o strankah das Parteiengesetz
    dogovor med strankami die Parteienvereinbarung
    član stranke das Parteimitglied
    član iste stranke der Parteifreund
    človek, ki prehaja iz ene stranke v drugo der Wechselgänger
    … stranke Partei-
    (funkcionar der Parteifunktionär, glasilo die Parteizeitung, das Parteiorgan, izključitev iz der [Parteiausschluß] Parteiausschluss, linija die Parteilinie, politika die Parteipolitik, predsednik der Parteivorsitzende ( ein -r), predsedstvo der Parteivorstand, prepoved das Parteiverbot, privrženec der Parteianhänger, program das Parteiprogramm, sestanek članov die Parteiversammlung, statut das Parteistatut, aparat der Parteiapparat, vodstvo die Parteiführung, vrh die Parteispitze, značka das Parteiabzeichen)
    članstvo v stranki die Parteimitgliedschaft
    funkcija v stranki das Parteiamt
    pripadnost stranki die Parteizugehörigkeit
    v stranki spori, dogovori ipd.: innerparteilich
    delo za stranko die Parteiarbeit
    prestop v drugo stranko der Parteiwechsel
    zamenjati stranko die Partei wechseln, die Farben wechseln
    škodljiv za stranko parteischädigend
  • súnek (udarec) golpe m ; (v rebra) empujón m ; empellón m ; (voza, motorja) sacudida f ; (vetra) ráfaga f de viento, racha f ; (s komolcem) codazo m ; (z glavo) cabezazo m ; (z rogovi) cornada f ; (s puškinim kopitom) culatazo m ; (z bodalom) puñalada f ; (z mečem) estocada f

    plavalni sunek brazada f
    potresni sunek sacudida f sísmica
    smrtni sunek golpe m mortal, (milostni) golpe de gracia
    tokovni sunek (el) impulso m de corriente, (neugoden, škodljiv) salto m de corriente
  • traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

    traer beneficio prinašati korist
    traer un ejemplo navesti primer
    traer origen de izvirati iz
    traer puesto nositi (npr. obleko)
    traer perjuicio škodljiv biti
    traer y llevar opravljati, klepetati
    traer a mal slabo ravnati z, mučiti
    traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
    traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
    traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
    traer por consecuencia imeti za posledico
    lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
    eso me trae preocapado to me skrbi
    eso me trae convencido to me prepričuje
    eso le trae perdido to ga uničuje
    traerse obleči se; obnašati se
    ese asunto se las trae to je presneta zadeva
    es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
    ¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?
  • zdravj|e1 srednji spol (-a …) die Gesundheit (trdno Bärengesundheit)
    … zdravja Gesundheits-
    (ogrožanje die Gesundheitsgefährdung, okvara die Gesundheitsschädigung)
    ohranjanje/ohranitev zdravja die Gesunderhaltung
    ki ogroža zdravje gesundheitsgefährdend
    koristen za zdravje gesundheitsfördernd
    škodljiv za zdravje gesundheitsschädigend, gesundheitsschädlich
    škoda na zdravju die Gesundheitsschädigung
    biti trdnega zdravja sich einer guten Gesundheit erfreuen
    krhkega zdravja gebrechlich
    zaradi zdravja gesundheitshalber
    kar pokati od zdravja vor Gesundheit platzen/strotzen
    piti na zdravje anstoßen auf, auf (jemandes) Gesundheit trinken
    na zdravje! pri pitju: zum Wohl!, prosit!, prost!, če kdo kihne: Gesundheit!
  • zdrávje health

    na vaše zdrávje! your health! (here's) to you!
    škodljiv zdrávju injurious to health
    biti pri dobrem (slabem) zdrávju to be in good (in poor) health
    samo zdrávje ga je he is (ali he looks) the very picture of health
    kipeti, prekipevati od zdrávja to be bursting with health
    paziti na svoje zdrávje to take care of (ali to watch) one's health
    piti komu na zdrávje to drink someone's health, to propose a toast to someone
  • zdrávje santé ženski spol ; (podnebje) salubrité ženski spol

    na vaše zdravje! à votre santé!, (odgovor) à la vôtre, (pri kihanju) à vos souhaits (ali familiarno à vos amours!)
    zdravju škodljiv malsain, insalubre, nuisible à la santé, (plin) délétère
    biti pri dobrem zdravju être en bonne santé
    biti trdnega, čvrstega zdravja être en parfaite santé, se porter comme un charme
    biti slabega, rahlega zdravja être d'une santé délicate, avoir une petite santé
    kipeti od zdravja respirer la santé, resplendir de santé
    biti železnega zdravja avoir une santé de fer
    kako je kaj s tvojim zdravjem? comment va ta santé?
    piti komu na zdravje boire à la santé de quelqu'un
    kurje zdravje botanika drave ženski spol
  • zdrávje salud f

    na zdravje! ¡salud!
    na Vaše zdravje! ¡a su salud!
    kipeč od zdravja rebosante de salud; de pujante salud
    zdravju škodljiv nocivo (ali perjudicial) a la salud
    biti pri dobrem zdravju tener (ali disfrutar de) buena salud
    kako kaj (Vaše) zdravje? ¿cómo está de (ali cómo le va) su salud?
    kipeti od zdravja rebosar salud, vender salud
    piti komu na zdravje beber a la salud de alg
  • zunanji zajedalec stalna zveza
    biologija (škodljiv organizem) ▸ külső élősködő, külső parazita
    Sopomenke: zunanji zajedavec
  • zunanji zajedavec stalna zveza
    biologija (škodljiv organizem) ▸ külső élősködők
    Sopomenke: zunanji zajedalec
  • živ|ec1 moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
    medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
    … živca Nerven-
    (ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
    medicina škodljiv za živce nervenschädigend
    ki pomirja živce nervenberuhigend
    slabih živcev nervenschwach
    obolenje živcev das Nervenleiden
    bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
    močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
    figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
    ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
    natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
    žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
    iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
    kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
    ki gre na živce nervenaufreibend
    spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
    tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
    skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
    dražilo za živce der Nervenkitzel
    preizkušnja za živce die Nervenprobe
    smrt za živce die Nervenmühle
    zdravilo za živce das Nervenmittel
    biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
    z močnimi živci nervenstark
    z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden
  • ἀ-κερδής 2 (κέρδος) 1. brez dobička, škodljiv, nekoristen. 2. φιλοτιμία nesebičen.