Franja

dipingere^*

A) v. tr. (pres. dipingo)

1. slikati, naslikati:
dipingere un quadro napraviti sliko
dipingere su vetro slikati na steklo

2. poslikati; pobarvati

3. pren. slikati, opisati:
il diavolo non è poi brutto come si dipinge hudič ni vendar tako črn, kot ga slikajo

B) ➞ dipingersi v. rifl. (pres. mi dipingo)

1. pokazati se:
in volto gli si dipinse la paura na obrazu se mu je pokazal strah

2. (truccarsi) barvati se

ēbano m

1. bot. ebenovec (Diospyros ebenum)

2. ebenovina:
nero come l' ebano črn kot oglje

ébène [ebɛn] féminin (= bois masculin d'ébène) ebenovina

noir comme l'ébène črn kot ebenovina

ebenovin|a ženski spol (-e …) das Ebenholz
črn kot ebenovina ebenholzschwarz

encre [ɑ̃krə] féminin črnilo, tinta; tiskarsko črnilo; figuré stil, slog

encre à copier, communicative kopirno črnilo
encre de Chine tuš
encre d'imprimerie tiskarsko črnilo
encre indélébile neizbrisno črnilo (npr. za perilo)
encre à stylo, stylographique črnilo za nalivno pero
encre sympathique nevidno črnilo
encre à tampon(s) barva za žige
flacon masculin, gomme féminin à encre steklenička, radirka za črnilo
noir comme de l'encre črn ko tinta
tache féminin d'encre madež črnila
c'est la bouteille à l'encre (figuré) to je zamotana, temna zadeva; tu se človek ne znajde
boire l'encre (papir) upijati črnilo
cracher l'encre (pero) brizgati črnilo
écrire à l'encre pisati s črnilom
écrire de bonne encre pisati v dobrem slogu
écrire à quelqu'un de sa plus belle encre komu pisati brez obzirnosti ali prizanesljivost

ferrūgō -inis, f (iz ferrum kakor aerūgō iz aes)

1. železna rja: f. illita lichenas (lišaje) sanat Plin.; meton. temnorjava (temnomodra, jeklenomodra, temna, črna, črnkasta) barva: f. Hibera V. španski temnorjavi (črnkasti) škrlat, peregrina ferrugine clarus et ostro V. blesteč v uvoženem črnkastem škrlatu in bagru, f. picea Tib., viridis ferrugine barba O. temno zelena, vultum ferrugine Lucifer atra sparsuserat O. črn v obraz, obscura tinctae ferrugine habenae O. črni, ferrugine pallens taurus Val. Fl., ferruginis tunica Plin. temnorjava koža, f. lugubris Prud.; sploh črnina, mrak: sol caput ferrugine texit O.

flomaster samostalnik
(pisalo) ▸ filctoll, filc, rostirónPovezane iztočnice: alkoholni flomaster, vodoodporni flomaster

frak samostalnik
(oblačilo) ▸ frakk

fuliggine f

1. saje:
nero come la fuliggine črn kot saje

2. bot. snet

gavrán zoologija raven

črn kot gavrán raven; raven-haired
kot gavrán črni kodri (las) pesniško raven locks pl

grün zelen; Technik Metallurgie svež; grün werden pozeleneti; die grüne Minne marica; die grüne Seite leva stran; die grüne Welle zeleni val; der grüne Star zelena mrena, glavkom; jemanden grün und blau schlagen pošteno pretepsti (koga), pretepsti koga, da je ves črn; sich grün und gelb/blau ärgern hudo se jeziti, pomodreti od jeze; jemandem nicht grün sein ne biti naklonjen; dasselbe in grün ista reč; auf den grünen Zweig kommen priti na zeleno vejo; über den grünen Klee loben hvaliti na vse pretege

hat¹ [hæt] samostalnik
klobuk; kardinalski klobuk
figurativno kardinalstvo

sleng my hat! za vraga!
top hat cilinder
britanska angleščina, sleng a bad hat pokvarjenec
as black as my hat čisto črn
figurativno red hat kardinalstvo
hat in hand hlapčevsko, servilno
high hat domišljav
hats off to him! klobuk dol pred njim!
under one's hat v tajnosti, skrivoma
ameriško at the drop of a hat takoj, zaradi najmanjšega povoda
I'll eat my hat if naj me vrag vzame, če
his hat covers his family čisto sam je, nikogar nima
to hang up one's hat in s.o.'s house obnašati se v tuji hiši po domače, ugnezditi se pri kom
to keep it under one's hat obdržati kaj zase
to pass (ali send) round the hat for pobirati denarne prispevke za
to raise one's hat odkriti se v pozdrav
to receive the hat postati kardinal
to take one's hat off to s.o. klobuk pred kom sneti
to throw one's hat in the ring izzvati koga na boj
to talk through one's hat širokoustiti se, pretiravati
to touch one's hat dotakniti se klobuka v pozdrav

hippomanes -is, n (gr. τὸ ἱππομανές)

1. konjska besnost, kobilja sluz = lepljiva mokrota iz materničnega vratu pójave kobile: V. (ki jo tudi opisuje z: matri praereptus amor), Tib., Pr., (pri Col. ἱππομανὲς venenum)

2. konjski strup, konjska vranica = črn izrastek na čelu novorojenega žrebička: Plin., Iuv. (V. ga opisuje z: nascentis equi de fronte revolsus amor). Oboje so starodavniki rabili kot čarovno snov v ljubezenskih napitkih.

3. bot. neka rastlina, po kateri se konji gonijo: Serv.

hlebec samostalnik
1. (o kruhu) ▸ cipó, vekniV krušni peči smo spekli šest lepih hlebcev. ▸ Hat szép cipót sütöttünk ki a kemencében.
Mama je kupila 4 hlebce kruha. ▸ Anya 4 kenyércipót vett.

2. (kar je okrogle oblike) ▸ cipó, korong, vekniIz mesa oblikujte štruco ali hlebec in jo položite v namaščen pekač. ▸ Formázza a húst veknivé vagy cipóvá, és helyezze egy megzsírozott tepsibe.

3. ponavadi v dvojini, neformalno, grobo (o ženski zadnjici) ▸ tompor, ülep
S prsti se je pošteno oklenil njenih hlebcev ter jo potegnil nase. ▸ Az ujjaival belemarkolt a lány tomporába és magára húzta.

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

humór humour; sense of humour; comicality; humorousness, facetiousness

brez humórja humourless; devoid of humour
oseba, človek brez humórja disgruntled person; ZDA pogovorno sorehead
obešenjaški humór gallows humour
črn humór black humour
suh humór dry humour
surov humór robust humour
biti brez humórja, nobenega smisla za humór ne imeti to lack any sense of humour

inchiōstro m

1. črnilo, tinta:
inchiostro indelebile neizbrisno črnilo
inchiostro di China tuš
inchiostro simpatico nevidno črnilo
nero come l'inchiostro črn kot oglje
versare fiumi d'inchiostro su qcs. o čem preliti dosti črnila
di buon inchiostro odkrito, brez dlake na jeziku

2. zool. črnilo

3.
mal d'inchiostro gozd. črnilovka

ink¹ [iŋk] samostalnik
črnilo, tiskarsko črnilo

Chinese (ali Indian) ink tuš
printing (ali printer's) ink tiskarsko črnilo
sleng to sling ink pisariti, slabo pisati
as black as ink črn kot vran

intenziv|en (-na, -no) intensiv; čustveno: gefühlsstark; -intensiv (delovno arbeitsintensiv, personalintensiv, izvozno exportintensiv, kapitalsko kapitalintensiv, mezdno lohnintensiv, strojno maschinenintensiv, stroškovno kostenintensiv, učno lernintensiv); Intensiv- (kura die Intensivkur, die Intensivpflege, reja die Intensivhaltung, die Intensivwirtschaft, tečaj der Intensivkurs, Intensivlehrgang, hlev der Intensivstall, pridelovanje die Intensivanbau, die Intensivwirtschaft); za barve: tief- (črn tiefschwarz, zelen tiefgrün, rdeč tiefrot, rjav tiefbraun)

jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco

2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco

3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi