Franja

sfatare v. tr. (pres. sfato) ovreči, zavreči, pomesti s čim (s čenčami, govoricami)

sfoderare¹ v. tr. (pres. sfōdero)

1. potegniti iz nožnice

2. pren. spraviti, privleči na dan; priti, prihajati na dan s čim:
sfoderare domande imbarazzanti priti na dan s kočljivimi vprašanji

sfruttare v. tr. (pres. sfrutto)

1. izkoristiti, izkoriščati (tudi pren.)

2. ekst. izrabiti, izrabljati; zlorabljati; okoristiti, okoriščati se s čim:
sfruttare l'occasione izrabiti priložnost
sfruttare la buona fede altrui okoristiti se z zaupanjem drugih

signoreggiare v. tr., v. intr. (pres. signoreggio)

1.
signoreggiare qcs., signoreggiare su qcs. gospodovati čemu, nad čim

2. pren. obvladovati kaj, imeti oblast nad čim:
signoreggiare le passioni obvladovati strasti

sintonizzare

A) v. tr. (pres. sintonizzo) elektr. sintonirati

B) ➞ sintonizzarsi v. rifl. (pres. mi sintonizzo)

1. naravnati valovno dolžino; uglasiti, uglaševati se, poiskati radijsko frekvenco:
sintonizzarsi su una stazione radio poiskati radijsko postajo
siete sintonizzati sul Radio Uno poslušate Radio 1

2. pren. biti ubran, v soglasju s čim

slam [slæm]

1. samostalnik
loputanje, treskanje (z vrati); pok, tresk
ameriško ostra kritika

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zaloputniti (se) s treskom; treščiti s čim (on po, na)
lopniti, udariti, butniti, suniti
sleng z lahkoto premagati

to slam the door zaloputniti vrata
he slammed the door in my face zaloputnil mi je vrata pred nosom, figurativno odbil (zavrnil) me je

soddisfare^* v. tr., v. intr. (pres. soddisfaccio, soddisfo)

1. izpolniti, izpolnjevati; ugoditi (čemu):
soddisfare un desiderio, a un desiderio izpolniti željo

2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati

3. zadostiti, zadostovati; plačati; poravnati, popraviti:
soddisfare un debito, a un debito plačati dolg
soddisfare un danno, a un danno poravnati škodo

4. ujemati se; skladati se s čim:
la teoria soddisfa a determinate premesse teorija se sklada s predpostavkami

soffrire

A) v. tr. (pres. sōffro)

1. trpeti, prenašati:
soffrire il caldo, il freddo prenašati vročino, mraz
soffrire la fame, la sete, la miseria trpeti lakoto, žejo, bedo
soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke

2.
non soffrire ne prenesti, ne prenašati, ne trpeti; sovražiti:
non posso soffrire gli ipocriti ne prenesem hinavcev

B) v. intr.

1. trpeti

2. med. trpeti za, imeti težave s čim:
soffrire di mal di testa trpeti za glavoboli
soffrire agli occhi imeti težave z očmi

3. veneti

solidarizzare v. intr. (pres. solidarizzo) solidarizirati, izraziti solidarnost s čim, s kom

spacciare

A) v. tr. (pres. spaccio)

1. prodati, razprodajati

2. razpečati:
spacciare moneta falsa razpečevati ponarejeni denar

3. pog. dvigniti, dvigati roke od česa, obupati nad čim:
i medici lo hanno spacciato zdravniki so obupali nad njim

4. ubiti; odstraniti, likvidirati

B) ➞ spacciarsi v. rifl. (pres. mi spaccio)
spacciarsi per izdajati se za

spätestmöglich čim pozneje

stonare¹

A) v. tr. (pres. stōno) glasba neubrano peti, neuglašeno igrati

B) v. intr. ne ujemati se, ne skladati se, tepsti se s čim:
un quadro che stona con l'ambiente slika, ki se ne sklada s prostorom

stop² [stɔp]

1. prehodni glagol
ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
navtika privezati (ladjo)
slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

2. neprehodni glagol
ustaviti se, obstati
pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
(pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
stop thief! primite tatu!
to stop in bed ostati v postelji
to stop a blow odbiti, parirati udarec
to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
to stop a car ustaviti, stopati avto
to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
to stop doing s.th. prenehati s čim
shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
to stop payment ustaviti plačilo
to stop running nehati teči
he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
to stop a tooth plombirati zob
my watch has stopped ura se mi je ustavila
to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
to stop work ustaviti delo
to stop a wound ustaviti krvavitev rane

stožíti i stóžiti se -i se osjećati (-seć-) čežnju, nostalgiju za čim: stožilo se mi je po domu
obuzela me čežnja za zavičajem

streméti -im težiti za čim: stremeti za čim, po čem, za častmi, po časteh

strémiti strêmīm (rus.)
1. težiti za čim, prizadevati si za kaj, gnati se za kaj: u fabrikama je krčila sebi put radnička klasa koja je stremila ka demokratizaciji svih oblasti života
2. hiteti: ona korača prva, stremi naprijed
3. hrepeneče upirati pogled(e): kako nam pogledi preko mora streme, kako naša usta sad od sreće neme
4. pripravljati se za napad, naskok: i kao tigar što na lava stremi, zadršće

student [stjú:dənt]

1. samostalnik
študent(ka), dijak(inja); raziskovalec, proučevalec, učenjak; izobraženec; oseba, ki se znanstveno ukvarja s čim; marljiv bralec (časopisov)
britanska angleščina štipendist(ka)

a close (hard) student marljiv študent
law student študent prava
medical student študent medicine, medicinec
a student of nature naravoslovec
to be a student of law študirati pravo

2. pridevnik
študentovski

student life študentovsko življenje

sventagliare

A) v. tr. (pres. sventaglio)

1. pahljati

2. ekst. mahati s čim

B) ➞ sventagliarsi v. rifl. (pres. mi sventaglio) pahljati se

šávsati -am ekspr. hvatati za čim: šavsati za čim, okrog sebe

tendénca ž
( ispor. tendirati
) tendencija, težnja, sklonost za čim, nagnuće: tendenca k čemu