Franja

inarcare

A) v. tr. (pres. inarco) usločiti, ukriviti; upogniti, upogibati:
inarcare le ciglia nagubati čelo; začuditi se
inarcare la schiena upogniti hrbet

B) ➞ inarcarsi v. rifl. (pres. mi inarco) usločiti se, ukriviti se; upogniti, upogibati se

incliner [-ne] verbe transitif nagniti, upogibati, nagibati (se) k, tendirati (à k); skloniti; ukloniti, siliti koga k, vplivati na koga

incliner le front skloniti čelo
s'incliner prikloniti se, ukloniti se
s'incliner à un argument ukloniti se argumentu
s'incliner devant les faits ukloniti se dejstvom
le mur (s')incline dangereusement zid se nevarno nagiblje
s'incliner devant le monument prikloniti se pred spomenikom

increspare

A) v. tr. (pres. increspo) gubati; mrščiti; kriviti:
la brezza increspa il mare vetrček vzvalovi morje
increspare la fronte mrščiti čelo
increspare la bocca kriviti usta

B) ➞ incresparsi v. rifl. (pres. mi increspo) gubati se; mrščiti se

in-dūro -āre -āvī -ātum (dūrus)

I. trans.

1. trdo narediti, trditi, utrditi, strditi: (Boreas) induro, inquit, nives O., in lapidem indurat hiatūs O., ora cornu indurata O. oroženel, ind. attritu arborum costas Plin. (o svinjah), aciem (ferri) Plin. kaliti.

2. metaf. utrditi (utrjevati), (o)jekl(en)iti: induratus (est) resistendo hostium timor L. odpor je okrepil sprva boječe sovražnike, animum ind. Sen. ph., frontem Sen. ph. (nesramno čelo =) „nesramnost na kazni imeti“, pueritiam ad futurae militiae patientiam Sen. rh., se adversus omnia, quae incidere possunt Sen. ph., vultum T.; pogosto pt. pf. indurātus 3 utrjen: assiduis bellis indurata virtus Macedonum Iust., Germanis quid induratius ad omnem patientiam? Sen. ph., robora flammis indurata Stat., laboribus induratus Iust., bellicis sudoribus induratus Amm.

— II. intr. metaf. (o)jačati, (o)krepiti se: ubi aetas induravit Cels.

īn-fervēscō -ere -ferbuī segreti, razgreti se, zavreti, zakipeti, kuhati se v čem: hoc ubi confusum sectis inferbuit herbis H., fabae tertia pars ut infervescat Ca., mulsum quod inferbuit Cels., sive (fungi) ex oleo inferbuerunt, sive piri surculus cum his inferbuit Cels., ne infervescat aqua sole Plin. da se ne segreje na soncu; pesn.: solem infervescere fronti arcet Sil. na čelo vžgati; metaf.: inferbui sperando ... in misericordiā tuā Aug.

klobúk sombrero m

mehek klobuk sombrero flexible
trd klobuk (sombrero m) hongo m
klobuk gob sombrerillo m
krajevci klobuka ala f (del sombrero)
škatla za klobuke sombrerera f
tovarna klobukov fábrica f de sombreros
trak za klobuk cordón m del sombrero
potisniti si klobuk v čelo calarse el sombrero
sneti klobuk quitarse el sombrero, descubrirse (pred kom ante alg), (pred kom) fam dar un sombrerazo a alg

knit^* [nit]

1. prehodni glagol
plesti, splesti; skleniti, združiti; povezati, sestaviti (together); mrščiti (čelo)

2. neprehodni glagol
povezati se, združiti se; mrščiti se

knit two, purl two dve desni, dve levi (pri pletenju)
to knit the hands skleniti roke
to knit one's brows mrščiti čelo
a well-knit frame lepa postava, lepa rast

koncert [ê] moški spol (-a …) glasba das Konzert, -konzert (domači Hauskonzert, godalni Streichkonzert, klavirski Klavierkonzert, komorni Kammerkonzert, pop glasbe Popkonzert, v dobrodelne namene Wohltätigkeitskonzert, za čelo Cellokonzert, za dva solista Doppelkonzert, orgelski Orgelkonzert, otvoritveni Eröffnungskonzert, rockovski Rockkonzert, slavnostni Festkonzert, violinski Violinkonzert)
… koncerta/za koncert Konzert-
(obisk der Konzertbesuch, obiskovalec der Konzertbesucher, organizator der Konzertveranstalter)

koničast (-a, -o) spitz; Spitz- (lemež die Spitzschar, streha das Spitzdach, kozarec das Spitzglas, čelo gradbeništvo, arhitektura der Spitzgiebel, dleto der Spitzmeißel)

kraus skodran, kodrav; (gefältet) nabran; (wirr) zmeden; die Stirn kraus ziehen nagubati čelo; die Nase kraus ziehen vihati nos; Krause Glucke Pflanzenkunde lisičji parkeljci

kríti (kríjem)

A) imperf. ➞ skriti

1. (prikrivati) coprire, nascondere, celare:
čelo krijejo gosti lasje la fronte è coperta da una folta capigliatura
morje krije v sebi ogromno rib il mare nasconde moltitudini di pesci

2. grad. (polagati kritino, pokrivati) coprire:
kriti streho z opeko coprire il tetto con tegole
megla krije dolino la nebbia copre la valle
voj. kriti umik coprire la ritirata

3. ekon. (zagotavljati izplačilo česa) coprire:
kriti deficit, izdatke coprire il deficit, le uscite
z izdelki kriti vse potrebe coi prodotti coprire il fabbisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kriti komu hrbet guardare, coprire le spalle a uno
šport. kriti igralca coprire, marcare un giocatore

B) kríti se (kríjem se) imperf. refl.

1. coincidere:
čas dogajanja se krije z njegovim odhodom il tempo dell'azione coincide con la sua partenza

2. (skrivati se) nascondersi, celarsi

lātus² 3, adv. -ē (iz *stlā-tos, stlat. stlātus, indoev. baza *(s)telH- razprostreti (razprostirati), (z)ravnati; prim. lat. stlāta = genus navigii latum magis quam altum et a latitudine sic appellatum (P. F.), latus -eris, sl. stlati)

1.
a) širok (naspr. angustus, brevis, contractus): via Ci., ratis L., humeri V., Sil., lato hastilia ferro V. s široko železno ostjo, pharetram … lato quam circumplectitur auro balteus V. s širokim zlatim trakom, velamina … auro fulgentia lato O. od širokega zlatega traku, clavus (gl. clāvus) O., Plin. iun., Suet., rictus (sc. oris) O., pectus Sil., artūs T., frons (čelo) Plin. iun.; superl.: latissimum flumen C.; z acc. extensionis: duas fossas quindecim pedes latas … perduxit C., Lydion (= Lydium sc. genus laterum) … latum pedem Plin.; z gen.: pyramides … imae latae pedum quinûm septuagenûm Varr. ap. Plin., areas latas pedum denûm Col.; z abl.: palus … non latior pedibus L C., latas duobus pedibus scrobes Pall., l. pedibus octo Veg.; z ab: latus ab humeris Suet. širokopleč; v tem pomenu tudi: lati … viri Col., l. hostis Sil.; adv.: longe lateque Ci., Sen. ph. idr. ali longe atque late Ci. ali late ac longe L. na dolgo in široko, širom(a), minus late vagarentur C. ne zadosti daleč, valle … magis in altitudinem depressa quam late patente Hirt., late depopulari, regnare L., vocem late nemora alta remittunt V., late pascuntur olores V. širom(a), late procidit cupressus H., odorem l. spargere Ph., l. dominari Aug., lacus l. diffusus Amm.; komp.: equites, qui latius … vagarentur C., murus latius, quam caederetur, ruebat L.; superl.: Sullanus ager latissime continuatus Ci., ut … , quam latissime possint, ignes faciant N.? kar najbolj na široko, enako tudi samo: quam latissime C.; pesn.: populus late rex (regnans) V., late tyrannus (= gr. εὐρυκρείων) H., Germaniae latissime victor Plin. iun.; pren.: ars late patet Ci., fidei bonae nomen latissime manat Ci.; subst. lātum -ī, n širina, širokost, širjava, prostranost: in latum crescere O. = širiti se, in lato pedum centum, in longo pedum mille Lamp., seni pedes in latum Veg.; v komp.: promunturium … reliqua extendit in latius Mel. v večjo širino, širše.
b) metaf. (o ponosnih, ošabnih bitjih) šireč se = košateč se, košat, razkoračen: latus ut in circo spatiere H. košato, ingreditur late O. ošabno (mastito) stopa, lati incesserunt (o tragiških igralcih) Sen. ph., rana bove latior Ph.

2.
a) (ob)širen, prostran, obsežen, razsežen, velik: locus Ci., fenestra, fundus, agri moenia V., ager, regnum L., latis nubes inducere terris O., l. taeda Iuv., fines latissimi, latissimae solitudines C.
b) metaf. α) gloria Plin. iun. na daleč (po vsem svetu) razglašena, culpa Icti. huda, težeča (naspr. levis C.), neglegentia Icti. debelo, hudo, fuga Icti. na določen kraj omejeno pregnanstvo (ko so pregnancu prepovedani vsi kraji, razen enega), latior interpretatio Icti. milejše, blažje, latior fama Amm., latissimum cachinnum extollit Ap. nadvse gromek smeh; adv. komp. lātius obilneje, preobilno, v preveliki meri, prepotratno: latius integris opibus uti H., sibi indulgere latius Iuv. preveč, quae res latius aerarium populi Romani quam ullus triumphus implevit Fl. β) (o izražanju) debel: cuius tu illa lata non numquam imitaris Ci. tisto debelo izražanje. γ) (o govoru) obširen, obsežen, izčrpen, bogat, natančen: disputatio Ci., oratio Ci., Plin. iun., sermo Q., genus orandi latum et sonans T., latior quaestio L., materia, quae modo latior est, modo angusta Sen. ph., latiore … tractatu Q., fuse lateque dicere de aliqua re Ci., latius loqui Ci., latius perscribere C., late referre primordia gentis O.; (o govorniku): nonne his latior et audentior et excelsior (sc. Aeschines)? Q.; adv. late = v širokem (širšem) pomenu: verba late concipere Dig.

ledenik samostalnik
(ledena gmota) ▸ gleccserPovezane iztočnice: alpski ledenik, celinski ledenik, dolinski ledenik

ledeník (-a) m ghiacciaio:
dolinski, gorski ledenik ghiacciaio vallivo, montano
čelo ledenika la fronte del ghiacciaio

ledeniška vrata srednji spol množina (ledeniško čelo) das Gletschertor

ločn|i [ó] (-a, -o) Bogen- (del das Bogenstück, friz der Bogenfries, klinasti odsek der Bogenzwickel, most die Bogenbrücke, dolžina die Bogenlänge, minuta die Bogenminute, sekunda die Bogensekunde, čelo der Bogenlauf, ostenje die Bogenlaibung, polje das Bogenfeld)

Mārsī -ōrum, m Mársi

1. (= *Mārtiī, prim. Mārs) sabelsko pleme ob Fucinskem jezeru z glavnim mestom Marruvium; gl. Maruvium), odločni nasprotniki Rimljanov do l. 304, ko so z njimi sklenili zavezo. Toda l. 91 so se postavili na čelo rim. italskih zaveznikov, ki so se dvignili zoper Rimljane, ker so jim odrekali rim. državljanstvo, in jim več let delali velike preglavice (od tod Marsicum bellum = bellum sociale). Marsi so bili zelo pogumni, sloveli pa so tudi kot poznavalci zdravilnih zelišč, čarovniki in krotilci (zagovarjalci) kač: C., L., Plin., Fl. Sg. Marsus -ī, m Márs: Ca. (kolekt.), kot praznoveren avgur: Ci. Kot nom. prop. Domitius Mārsus Domicij Mars, priljubljen pesnik za časa Avgusta, Vergilijev, Horacijev in Tibulov prijatelj: O., Mart., Suet. — Od tod adj.
a) Marsicus 3 mársovski: bellum Ci., vinum Mart., pubes Sil., ficus Macr.
b) Marsus 3 mársovski: centuriones Marsi duo C., augur Ci., duellum H., nenia ali voces H. zagovor, čarodejne besede.

2. germansko pleme v severozahodni Germaniji med rekama Lipa (Lippe) in Rura (Ruhr), ki ga je uničil Germanik: T.

mettre* [mɛtrə] verbe transitif položiti, postaviti, dejati; vtakniti; obleči (un vêtement, ses gants obleko, rokavice); natakniti (ses lunettes si očala); spraviti; napisati (une adresse naslov); rabiti

la viande a mis longtemps à cuire meso je rabilo precej časa, da se je skuhalo
se mettre začeti (à travailler delati)
s'y mettre lotiti se (dela)
(sport) ils leur ont mis 5 buts à 0 pet golov so jim zabili
le mettre à quelqu'un (familier) koga imeti za norca, norčevati se iz koga
n'avoir rien à se mettre, à se mettre sous la dent ne imeti česa obleči, za pod zob
ne savoir où se mettre ne vedeti, kam bi se dejali
se mettre à l'abri poiskati zavetje, zavarovati se (de pred)
se mettre d'accord zediniti se, sporazumeti se
se mettre à l'aise udobno si narediti
mettre en apprentissage dati v uk
se mettre après quelqu'un nobenega miru komu ne dati
mettre aux arrêts aretirati
se mettre en avant zriniti se naprej
mettre au ban (figuré) izobčiti koga (kot brezpravnega)
mettre à bas podreti
mettre bas odložiti, sleči (obleko), militaire položiti (orožje); skotiti (mladiče); odvreči rogovje (o jelenu)
mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un metati komu polena pod noge
se mettre au beau zjasniti se (vreme)
se mettre à la besogne lotiti se dela, spraviti se na delo
se mettre bien ne živeti slabo
mettre on boîte (familier) nagajati
mettre un bouchon à quelqu'un zamašiti komu usta
mettre à bout gnati do skrajnosti, do kraja
mettre les bouts, les bâtons (populaire) oditi
mettre en bouteilles ustekleničiti, figuré dobro shraniti
mettre en branle spraviti v gibanje
mettre en cause (figuré) dvomiti, sumiti
mettre quelqu'un hors de cause ustaviti postopek proti komu
se mettre la ceinture (figuré) pas si zadrgniti
mettre à la charge de quelqu'un obremeniti koga
mettre la charrue devant les bœufs napačno začeti, se lotiti
se mettre en chemise vse sleči razen srajce
mettre en, hors circuit vključiti, izključiti (tok)
mettre au clair razčistiti
mettre en code (automobilisme) zastreti (luči)
se mettre en colère razjeziti, ujeziti se
mettre le comble à quelque chose (figuré) postaviti, položiti krono, kronati kaj
mettre en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) zvezati
mettre en compte vstaviti v račun, vračunati
mettre au concours razpisati (mesto)
mettre à contribution obdavčiti
mettre de côté dati ob, na stran; varčevati
mettre quelqu'un au courant sproti poročati komu, ga obveščati
se mettre au courant d'un travail vživeti se v delo
se mettre debout vstati
mettre dedans (familier) opehariti, speljati na led, oslepariti
se mettre dedans (figuré) iti na led
mettre quelqu'un dehors postaviti koga pred vrata
mettre au désespoir spraviti koga v obup
se mettre au-dessus de quelque chose ne gledati na kaj, iti preko česa
se mettre devant stopiti naprej
se mettre en devoir (de faire quelque chose) smatrati za svojo dolžnost (da kaj napravimo)
se mettre au diapason de quelque chose vživeti se v kaj
mettre à la disposition de quelqu'un dati na voljo komu
mettre le doigt dessus pravilno, dobro pogoditi
se mettre le doigt dans l'œil urezati se, zelo se zmotiti
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj
se mettre dans de beaux draps spraviti se, zabresti v težaven položaj
se mettre à l'eau iti v vodo, kopati se
mettre de l'eau dans son vin (figuré) postati manj zahteven
mettre à l'école dati v šolo
se mettre à l'écoute poslušati (radio)
mettre par écrit spraviti, dati na papir, napisati
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
mettre en émoi razburiti
mettre à l'enchère, aux enchères dati na dražbo
se mettre bien, mal ensemble dobro, slabo se razumeti
se mettre dans tous les états pošteno se razburiti
mettre à l'épreuve preizkusiti, dati, postaviti na preskušnjo
mettre en évidence poudariti
mettre au fait obvestiti, poučiti (de o)
mettre au feu zažgati (à quelque chose kaj), povzročiti požar
mettre à fin privesti do konca
mettre fin à quelque chose narediti čemu konec
se mettre en frais nakopati si stroške
mettre un frein à quelqu'un, à quelque chose brzdati koga, zavirati kaj
mettre en fuite pognati v beg
mettre en gage zastaviti
mettre en garde contre (po)svariti pred
se mettre en garde čuvati se, paziti se (contre quelque chose česa)
se mettre à genoux poklekniti
se mettre en grève začeti stavko, začeti stavkati
(se) mettre au hasard izpostaviti (se) (de quelque chose čemu)
mettre haut (figuré) povzdigniti v nebo
mettre à l'heure naravnati (uro)
mettre trois heures (à faire quelque chose ) (po)rabiti tri ure (da smo kaj naredili, da naredimo)
mettre quelqu'un hors de lui, de ses gonds razkačiti koga
mettre de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
mettre à jour spraviti na tekoče, napraviti ažurno
mettre au jour spraviti na dan
mettre en jugement, en justice postaviti, spraviti pred sodišče
mettre en liberté spustiti na svobodo
mettre en ligne (militaire) postaviti v bojno črto
mettre en ligne de compte upoštevati
se mettre au lit leči v posteljo
mettre la main à quelqu'un položiti roko na koga
mettre la main sur quelque chose zaseči kaj
mettre la dernière main sur quelque chose dokončati kaj
mettre la main au feu položiti roko v ogenj (pour za)
mettre la main à la pâte (sam) prijeti za, lotiti se (dela)
se mettre mal slabo se obláčiti
mettre en marche, en mouvement spraviti v tek, v gibanje
mettre quelqu'un à même pomagati komu (de k), omogočiti komu
mettre à la mer spustiti, poriniti v morje (ladjo, čoln)
se mettre en mesure podvzeti ukrepe
mettre à la mode spraviti v modo
mettre quelqu'un de moitié (commerce) dati komu polovično udeležbo
mettre au monde roditi
mettre à mort vzeti življenje, usmrtiti
mettre au mur postaviti ob zid, ustreliti
mettre en musique uglasbiti
mettre quelqu'un au pied du mur komu nobenega izhoda ne pustiti
y mettre du mystère biti skrivnosten
mettre à néant (juridique) razveljaviti, zavreči, zavrniti
mettre (un brouillon) au net prepisati (koncept) na čisto
mettre dans le noir zadeti v črno
mettre à nu razgaliti
mettre tous les œufs dans un panier (figuré) staviti vse na eno karto
mettre en œuvre izkoriščati, uporabljati; izvršiti
mettre tout en œuvre napeti vse strune, uporabiti vsa sredstva
se mettre à l'œuvre iti na delo, lotiti se dela
mettre en ordre, mettre (bon) ordre à quelque chose spraviti kaj v red
mettre sur la paille spraviti na beraško palico
mettre à part dati ob, na stran; izločiti
se mettre de la partie pridružiti se, udeležiti se, sodelovati
mettre sur le pavé postaviti (uslužbenca) na cesto
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se v kožo, na položaj kake osebe
se mettre en peine potruditi se (de za)
mettre en pension upokojiti
mettre en perce odčepiti (sod), nastaviti (pivo)
mettre en pièces razkosati, zdrobiti
mettre en pièces détachées razstaviti
mettre à pied odpustiti (iz službe), odstaviti, odstraniti s službenega mesta
mettre sur pied postaviti, spraviti na noge, pokonci
mettre sur une fausse piste spraviti na napačno sled
se mettre à la place de quelqu'un postaviti se v položaj kake osebe
y mettre plein les gas (automobilisme) dati poln plin
mettre au point urediti, razjasniti, pojasniti (stvar) naravnati (napravo)
mettre les points sur les i biti zelo natančen in vesten
mettre quelqu'un à la porte vreči koga skozi vrata
se mettre à la portée de quelqu'un prilagoditi se komu, ravnati se po kom
mettre à la poste oddati (pismo) na pošti
mettre en pratique prestaviti, postaviti v prakso
mettre en présence kontrolirati
mettre en prison vtakniti v ječo, v zapor
mettre à prix razpisati nagrado (quelque chose za kaj)
mettre à profit izkoristiti
se mettre sur son quant à soi biti zelo rezerviran, delati se zelo važnega
se mettre en quatre vse narediti, vse sile napeti (pour za)
mettre en question dvomiti, sumiti (quelque chose o čem)
se mettre en quête začeti iskati
mettre à la raison spraviti k pameti
se mettre à la raison pomiriti se in premisliti
se mettre en rapport, en communication stopiti v zvezo (avec quelqu'un s kom)
mettre au rebut odvreči; vreči v koš
se mettre en règle avec quelqu'un poravnati se, pomiriti se s kom
mettre à la retraite upokojiti
se mettre en roule kreniti na pot, odriniti
mettre à, dans la rue postaviti na ulico (najemnika)
mettre sous scellés zapečatiti
mettre à la scène (théàt) postaviti na oder, uprizoriti
mettre en scène inscenirati, uprizoriti
se mettre en scène postaviti se v pozo, pritegniti poglede
se mettre sur son séant sesti pokonci, zravnati se v postelji
mettre à sec (p)osušiti; izčrpati (tudi figuré)
se mettre à sec (figuré) osušiti se, porabiti ves svoj denar
mettre quelqu'un sur la sellette (figuré) vzeti koga v roke
mettre sens dessus dessous postaviti vse na glavo
mettre hors de service izločiti iz obrat(ovanj)a
(y) mettre du sien prispevati svoj del
mettre en supplice dati na natezalnico (tudi figuré)
mettre sur quelqu'un (figuré) več ponuditi kot kdo drug
mettre quelque chose sur soi vzeti kaj nase; péjoratif obesiti nase (nakit, obleko)
mettre la table, le couvert pogrniti mizo
se mettre à table sesti k obedu; argot priznati; ovaditi
mettre sur le tapis spraviti na tapeto
mettre un terme à quelque chose napraviti čemu konec, ustaviti kaj
mettre à terre postaviti, položiti na tla; marine izkrcati
él radio ozemljiti
se mettre à la tête postaviti se na čelo
se mettre quelque chose en tête, en fantaisie vbiti si kaj v glavo
se mettre en toilette lepo se obleči
mettre le tout pour le tout energično nastopiti, izsiliti odločitev
se mettre en train vstopiti v vlak
se mettre au travail lotiti se dela
se mettre sur son trente-et-un (familier) obleči lepo, svečano obleko
se mettre en usage postati običajen
mettre en valeur v pravo luč postaviti, uveljaviti, dati pravo veljavo (quelque chose čemu)
mettre en vapeur dati pod paro
mettre en vedette postaviti na vidno mesto, razkazovati; typographie poudariti (z razprtim tiskom ipd.)
mettre en vente dati, ponuditi na prodaj
mettre en vigueur uveljaviti
mettre en vogue lansirati (v javnost)
mettre sur la voie pomagati na noge (quelqu'un komu)
mettre aux voix dati na glasovanje
mettre de la bonne volonté pokazati dobro voljo
en mettre plein la vue impresionirati, bahati se (s svojimi uspehi)
mettons que ... recimo, vzemimo, da ...
(familier) qu'est-ce qu'ils se sont mis! kako so se stepli!

míza table

čajna míza tea table
delovna míza worktable
míza za kartanje card table
nočna míza nightstand, bedside table
okrogla míza round table
pisalna míza writing desk, writing table
toaletna míza dressing table, dresser
jedilna míza dinner table
raztezna míza extending table, pull-out table
prodajna míza counter
operacijska míza operating table
raztegljiva míza sliding table, telescope table
míza za biljard billiard table, snooker table
zložljiva míza folding table
kuhinjska míza kitchen table
krilo za podaljšanje míze table-leaf, map
sosed pri mízi neighbour at table
užitki pri mízi (jedi) the pleasures pl of the table
od míze in postelje pravo from bed and board
ločitev od míze in postelje pravo divorce, judicial separation
biti pri mízi (obedu) to be at the table
pogrniti mízo to lay (ali to set) the table, to lay the cloth
pospraviti mízo to clear the table, to take the things off the table
sesti k mízi to sit down to table
sesti na čelo míze to take the head of the table
streči pri mízi to wait at (ali on) table
udariti po mízi to pound the table

móker (-kra -o)

A) adj.

1. bagnato:
mokra cesta strada bagnata
mokra obleka abito bagnato
moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
moker omet intonaco fresco
mokro čelo fronte madida di sudore
mokro oko occhio bagnato di pianto

2. umido:
moker svet terreno umido, landa umida

3. pren. piovoso:
moker april aprile piovoso

4. teh. a umido:
mokri tisk stampa a umido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
mokra barva vernice fresca
kem. mokra destilacija distillazione frazionata
teh. mokra montaža montaggio a umido
obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
alp. mokri plaz lavina di neve umida
adm. mokri žig timbro a inchiostro
kozm. mokro britje rasatura a umido

B) mókri (-a -o) m, f, n
na mokrem sedeti sedere sul bagnato
iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare