Aventīnus2 -ī, m Aventin,
1. kralj v Albi, Prokov oče, po mitu heros eponymos Aventinskega griča, na katerem je bil baje pokopan: Varr., mons Aventini V., is (Aventinus) sepultus in eo colle, qui nunc pars Romanae est urbis, cognomen colli feci L. (toda gl. Aventinus1).
2. Herkulov in Rejin sin, Turnov tovariš: Varr. ap. Serv., V.
Zadetki iskanja
- avtoritaren pridevnik
1. (diktatorski) ▸ tekintélyelvű, autoritáriusavtoritaren režim ▸ tekintélyelvű rezsimavtoritarna oblast ▸ tekintélyelvű hatalomavtoritaren sistem ▸ tekintélyelvű rendszeravtoritarna vladavina ▸ tekintélyelvű uralomavtoritarna vlada ▸ tekintélyelvű kormányzatavtoritaren voditelj ▸ tekintélyelvű vezetőavtoritaren vladar ▸ tekintélyelvű uralkodóavtoritarno vodenje ▸ tekintélyelvű vezetésBolj preprosto je vzdrževati avtoritarno oblast kot krepiti demokracijo. ▸ Könnyebb a tekintélyelvű hatalom fenntartása, mint a demokrácia erősítése.
Sopomenke: diktatorski, avtoritativen
2. (ukazovalen) ▸ tekintélyelvű, parancsuralmi, autoriteravtoritarna vzgoja ▸ tekintélyelvű nevelésavtoritarne metode ▸ tekintélyelvű módszerekavtoritaren oče ▸ autoriter apaavtoritaren šef ▸ tekintélyelvű főnökavtoritaren značaj ▸ autoriter jellemAvtoritarnim očetom, ki togo zastavljajo pravila, se hčerke hitro uprejo. ▸ A lányok hamar fellázadnak a merev szabályokat megkövetelő autoriter apák ellen.
Sopomenke: diktatorski, avtoritativen - avtoritativen pridevnik
1. (odločen; vpliven) ▸ autoritatív, autoriteravtoritativen oče ▸ autoritatív apaavtoritativna osebnost ▸ autoriter személyiségavtoritativna oseba ▸ autoritatív személyavtoritativna vzgoja ▸ autoritatív neveléspreveč avtoritativen ▸ túlságosan autoritatívČlovek lahko sklepa, da je gospod župan preveč avtoritativen in se ga svetniki bojijo. ▸ Feltételezhető, hogy a polgármester úr túlzottan autoriter, és a tanácstagok félnek tőle.
2. (zanesljiv; verodostojen) ▸ autoritatív, hitelesavtoritativen odgovor ▸ autoritatív válaszLiteratura na to vprašanje ne zmore dati avtoritativnega in dokončnega odgovora. ▸ Erre a kérdésre az irodalom nem tud hiteles és végleges választ adni.
3. (diktatorski) ▸ tekintélyelvű, autoriter, parancsuralmiavtoritativen režim ▸ autoriter rezsimavtoritativna država ▸ autoriter államavtoritativen sistem ▸ autoriter rendszeravtoritativna oblast ▸ autoriter hatalomKitajska pozna zelo avtoritativen hierarhični sistem vladavine. ▸ Kínára a rendkívül autoriter, hierarchikus kormányzási rendszer jellemző. - balle [bal] féminin
1. žoga, žogica
2. militaire krogla, svinčenka, izstrelek
3. commerce bala, velik omot, zavoj (blaga)
4. pleva
5. populaire frank
balle de tennis, de golf žoga za tenis, za golf
balle de fusil, de revolver, de mitrailleuse krogla za puško, revolver, mitraljez
balle éclairante, incendiaire svetilni, zažigalni izstrelek
balle traçante, traceuse izstrelek, ki pušča svetlo sled za seboj
balle perdue krogla, ki je zgrešila svoj pravi cilj
à l'épreuve des balles varen pred kroglami
la balle de match žoga, zadetek, ki odloči tekmo
à vous la balle vi ste na vrsti
avoir une bonne balle imeti čeden obraz
avoir la balle belle imeti ugodno priliko
enfant masculin de la balle oseba, ki opravlja isti poklic kot oče (zlasti gledališki igralci)
être atteint, frappé, blessé par une balle dobiti rano od krogle
faire balle (figuré) zadeti
mettre, loger une balle dans le but zadeti cilj
mettre en balle zaviti, zamotati v bale (omote)
j'ai payé ça 300 balles za to sem plačal 300 frankov
prendre, saisir la balle au bond izkoristiti ugodno priliko
renvoyer la balle (figuré) odrezavo odgovoriti; svojo neprijetno obveznost preložiti na ramena koga drugega
se renvoyer la balle drug na drugega valiti odgovornost za kaj
reprendre la balle de volée prestreči žogo, preden pade na tla
tirer à balles streljati z ostrimi naboji - Bēlus -ī, m (Βῆλος)
I.
1. (v svetem pismu Baal) Bel ali Baal, azijski predzgodovinski kralj, ki je dal zgraditi Babilon in ustanovil asir. kraljestvo. Pozneje so ga enačili s Herkulom in Jupitrom: Ci. (ki ga v spisu De nat. deor. III, 16, 42 pomotoma postavlja v Indijo), Min., Amm., Serv., Orchamus septimus a prisci numeratur origine Beli O. V gr. mitologiji je Bel Pozejdonov sin, egipt. kralj, Danajev, Egiptov in Kefejev oče in praoče tirskih kraljev: V. Zato si ga V. predstavlja kot Didoninega očeta, ki je osvojil Ciper in ga predal Tevkru. Od tod patronim
a) Bēlīdēs -ae, m (Βηλίδης) Belid, Belov potomec: surge, Belide (= Egiptov sin Lynceus) O., Belidae nomen Palamedis (= Kefejev pravnuk Palamedes) V., Belidae fratres (= Danaus in Aegyptus) Stat.
b) Bēlis -idis, f (Βηλίς) Belida, nav. pl. Bēlidēs -um, f (Βηλίδες) Belide (= Danaides), Danajeve hčere, Belove vnukinje: O.
c) Bēlias -adis, f = Bēlis: Sen. tr.
2. Bel, neznan mag: Arn. —
II. Bel, rečica v Feniciji: T. —
III. Bel, neki dragulj: Plin.; drugačen pa je Beli oculus dragulj mačje oko: Plin. - block1 [blɔk] samostalnik
klada, tnalo; kocka za tlakovanje; blokiranje; kliše; škripec; blok, skupina hiš; kepa; kalup za klobuke; beležnica; zastoj (v prometu), ovira; obstrukcija; tepec, topoglavec; taborišče
block bill tesača
a chip of the old block kakor njegov oče
block calendar listni koledar
to cut a block with a razor uporabljati prefina sredstva
stumbling block kamen spotike
block of flats stanovanjski blok
block grant enkratna dotacija
block letters tiskane velike črke
block station čuvajnica
to be sent (ali go) to the block iti na morišče
the block obglavljenje
pulley block, block and tackle škripčevje
road block zapora ceste - bodoč [ó] (-a, -e) zukünftig, künftig; werdend (mamica werdende Mutter, oče werdender Vater)
za poklice: bodoči zdravnik/učitelj der angehende Arzt/Lehrer
moj bodoči (mož) mein Zukünftiger
moja bodoča (žena) meine Zukünftige
bodoči rodovi die Nachwelt - Bog [ó] moški spol (Boga, ni množine)
1. krščanski: der Gott, der Herrgott
Bog Oče Gottvater
Vsemogočni Bog (Gott) der Allmächtige
Bog-človek der Gottmensch
troedini Bog der dreieinige Gott
hvaliti Boga Gott loben
iskalec Boga der Gottsucher
spoznanje Boga die Gotteserkenntnis, die Theognosie
od Boga dan gottgegeben
posvečen Bogu gottgeweiht
podoben Bogu gottähnlich
predstava o Bogu das Gottesbild
verujoč v Boga gottgläubig
2. Abrahamov:
Bog Judov, kristjanov in muslimanov der Gott der Juden, Christen und Mohammedaner
|
Bog mu daj večni mir! Gott hab ihn selig
Bog ne daj! Gott bewahre!
Bog se usmili! Gott erbarme!
Bog ti poplačaj! Vergelt's Gott!
Bog ve … weiß der Himmel …
daj Bog! Das walte Gott!
Naj Vam Bog povrne! Gott lohne es Ihnen; vergelt's Gott!
Hvala Bogu! Gott sei Dank/Gottlob!
prisega: tako mi Bog pomagaj! so wahr mir Gott helfe!
O Bog/O moj Bog! O Gott/ O mein Gott/ Herrgott
moj Bog! Mein Gott!/Meine Güte!/[Du] du liebe Güte!
|
sam Bog ve weiß der Himmel
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
Bogu za hrbtom wo sich die Füchse gute Nacht wünschen
Bogu za ritjo am Arsch der Welt - bóg (-á) m
1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione
2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'
4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui
5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato - Bóg Dieu
Bog oče Dieu le Père
bogovi les dieux
hvala bogu Dieu merci, Dieu soit loué, heureusement
Bog varuj à Dieu ne plaise, (que) Dieu nous en préserve!
zbogom adieu
zaboga parbleu! pardi!
lipov Bog dieu de bois, souche ženski spol, bûche ženski spol
moj Bog mon Dieu!, bonté divine!
človek obrača, Bog obrne l'homme propose, Dieu dispose - brezduš|en (-na, -no) seelenlos, (trdosrčen) herzlos
brezdušni oče/sin der Rabenvater/Rabensohn
brezdušna mati/hči die Rabenmutter/Rabentochter
brezdušni starši Rabeneltern - brezsrč|en (-na, -no) herzlos; empfindungslos, gefühllos, gemütskalt; Raben- (oče der Rabenvater, mati die Rabenmutter …)
- caelus -ī, m (prim. caelum 2) nebo: Vitr., Petr., caelus profundus Enn. ap. Non.; pl. caelī -ōrum, m: Lucr., Eccl., Serv. — Pogosto pooseb. Caelus -ī, m Cel, Nebo, bog neba (nebes), sin Etra (Aether) in boginje dneva (Dies), Saturnov oče: Enn. et Varr. ap. Non., Ci., po Ci. tudi Vulkanov in Merkurjev oče, po Ci. in Serv. tudi Venerin oče.
- cáliz (množina: -ces) moški spol kelih, čaša; cvetna čaša
cáliz de amargura, cáliz de dolor kelih trpljenja
Padre mío, ¡aparta da mí este cáliz! Oče moj, naj gre ta kelih mimo mene!
apurar el cáliz hasta las heces izprazniti kelih trpljenja do dna - Cambȳsēs -is, m (Καμβύσης, iz perz.) Kambiz (perz. ime)
I.
1. oče Kira st., Mandanin mož: Iust.
2. sin in naslednik Kira st.: Val. Max., Lucan., Mel., Iust.
— II.
1. reka, ki izvira na Kavkazu: Mel., Plin.
2. medijska reka: Amm. - Camisarēs -is, m Kamizar, Datamov oče, perz. satrap: N.
- Capys -yis in -yos, acc. -yn, abl. -ye in -y, m (Κάπυς) Kapis, moško ime
1. Anhizov oče in Asarakov brat: Enn. (tudi Capis), Acc. fr. (tudi Capis), O., Serv.
2. Enejev tovariš, po katerem je baje dobila ime Kapua: V.
3. kapuanski kralj: S. fr., Serv., L.
4. osmi kralj v Albi, Kapetov oče: L., V., O., ustanovitelj Kapue: Suet. - Cebrēn -ēnis, m (Κεβρήν) Kebren, rečni bog v Troadi, Enonin in Hesperijin oče; od tod Cebrēnis -idos, f (Κεβρηνίς) Kebrenova hči, Kebrenida = Hesperija: O., Stat.
- cel [éu̯] (-a, -o)
1. (ves) ganz; Ganz- (cela figura die Ganzfigur, masaža celega telesa die Ganzmassage, obsevanje celega telesa die Ganzkörperbestrahlung); trajanje: ganz- (celo/vse leto ganzjährig, cel/ves dan ganztägig)
po celi/vsej površini ganzflächig
2. (nerazkosan) ganz
3. (nepoškodovan) heil
4. (poln, celoten) voll ((bije) cele ure volle Stunden); Voll- (krogla die Vollkugel)
celo leto ein volles Jahr
5. za količine: -weise (cele kangle kannenweise, cele vrče krugweise, cele vreče säckeweise; cele družine familienweise)
6. dolgo trajanje: -lang (cele dneve/dneve in dneve tagelang, cela leta jahrelang, cele mesece monatelang, cele noči nächtelang, cela stoletja jahrhundertelang, cele tedne wochenlang, cele ure stundenlang); lang:
celo življenje njegovo/ moje itd.: (sein/mein) Leben lang
celi dve stoletji zwei Jahrhunderte lang
velik obseg: cele stolpce spaltenlang
cele strani seitenlang
7. (ne več kot) ganz, kaum (celih 15 obiskovalcev ganze 15 Besucher)
8.
matematika celo število ganz Zahl
izražen s celim številom ganzzahlig
|
celo platno/usnje ganzledern, der Ganzlederband/ganzleinen, der Ganzleinenband
na celem (nenadoma) plötzlich
figurativno cel oče ganz Vater
figurativno na celi črti auf der ganzen Linie
figurativno cel hudič je der Teufel ist los
celo noč die Nacht über
celo večnost eine Ewigkeit
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen - cél whole; total; entire; all; complete; full; integral; undivided; (nedotaknjen, nepoškodovan) safe, unhurt, uninjured, unscathed
ena cela a whole, one
v celem in the main, on the whole, in full
v céli Evropi in the whole of Europe
célo uro a full hour
céla 2 dneva two whole days, two full days, for two days running
cél svet all the world
po célem svetu all over the world, throughout the world
cél zadnji mesec all last month, the whole of last month
cél junak every inch a man
v célem vzeto taken overall (ali as a whole)
plačati célo vožnjo to pay the full rate
sin je cél oče the son is the very image of his father, the son is the spitting image of his father