Franja

annatō (adnatō) -āre -āvī

1. plavati k (proti) čemu, bliže plavati, priplavati: ad proximas naves Auct. b. Alx., ad manum hominis Plin.; z dat.: singulis Plin., litoribus Sil.; abs.: illae (ranae) certatim adnatant Ph., maxime puer... adnatat Plin. iun.

2. plavati ob čem, z dat.: comes lateri annatat Sen. tr.

annō (adnō) -āre -āvī

1. plavati k (proti) čemu, bliže plavati, priplavati; abs.: plures adnabunt thunni H.; z dat.: paulatim adnabam terrae V., huc pauci vestris adnavimus oris V., multique adnantes navibus... foede interierunt L.; z acc.: quos adnatant Plin. (nekateri berejo: ad quos); z ad: qui... ad naves adnare possent C. (drugi berejo: qui... naves adnare possent), ad litus Gell.; pren. (o blagu) pripluti = na ladjah priti (prihajati): ad eam urbem Ci.

2. (z dat.) plavati ob čem ali poleg česa: equites... adnantes equis T.

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.

anprallen gegen udariti, prileteti ob, zaleteti se v

anrainen mejiti na, ležati ob

Anrainer, der, (-s, -) (prvi) sosed, mejaš; stanovalec ob (kaki ulici ipd.); nur für Anrainer samo za lokalni dovoz

Anrainergrundstück, das, sosednja parcela; parcela, ki leži ob ...

Anrainerstaat, der, sosednja država, des Mittelmeeres: država, ki leži ob

anrempeln zaleteti se v, obregniti se ob (tudi figurativ)

anschlagen^*

1. (schlagen) udarjati, udariti, Saiten: udarjati, udariti po, (schlagen gegen) udariti (se) ob, zadeti ob

2. (befestigen) pribiti, pritrditi; (annähen) pripeti; öffentlich - ein Plakat usw.: razobesiti

3. eine [Schußwaffe] Schusswaffe: naperiti

4. einen Akkord, eine Melodie: zaigrati; ein Gelächter anschlagen zasmejati se, einen Ton: ubrati

5. (schätzen) ceniti, oceniti, naračunati

6. beim Stricken: nasnuti

7. intransitiv Arznei, gute Worte: učinkovati

8. Vogel: zapeti, Hund: zalajati, Glocke: zazvoniti, Uhr: začeti biti

anstreifen podrgniti z ... ob ..., odrgniti; (überstreifen) natakniti

anstürzen Wellen gegen: butati ob; angestürzt kommen priteči, planiti

antarctic [æntá:ktik]

1. pridevnik
antarktičen, na južnem tečaju ležeč

2. samostalnik
južni tečaj; dežela ob južnem tečaju

the antarctic circle južni tečaj
the antarctic regions dežele ob južnem tečaju

antarctique [ɑ̃tarktik] adjectif ležeč ob južnem tečaju, antarktičen

l'Antarctique masculin Antarktika
l'océan Antarctique Južno polarno morje
pôle masculin antarctique južni tečaj

àntre -èa m (fr. entrée)
1. vstop, vhod
2. začetna jed
3. prvi inkaso
4. mala predsoba
5. vrsta damskega ogrinjala ob vstopu v plesno dvorano

Anwohnerin, die, (-, -nen) soseda, stanovalka ob ...

aparte vstran, ob strani; od daleč

aparte de eso vrhu tega
aparte que ne glede na to, da
dejar aparte ob strani pustiti, preiti (kaj)
aparte m odstavek; šepetanje; Am odbiranje živine

appioppare v. tr. (pres. appiōppo)

1. vezati trto ob topole

2. zasaditi s trto

3. pog. primazati:
appioppare uno schiaffo primazati zaušnico

4. vzdeti, dati, naprtiti (kaj nevšečnega):
appioppare denaro falso podtakniti ponarejen denar

arietō -āre -āvī -ātum(ariēs)

1. (o ovnu) zaganjati se, trkati: Sil., cornibus conitier in me arietare Acc. ap. Ci.

2. pren.
a) kakor oven zagnati (zaganjati se), zade(va)ti drug ob drugega: pars (equitum) arietat in portas V., acies inter se arietant Sen. ph., ar. in clipei orbem Val., Fl.; abs.: quae casus incitat, saepe turbantur et cito arietant Sen. ph., tecta contrario ictu arietant Sen. ph.; spotakniti (spotikati) se ob kaj, nad čim: longam viam ingressus es; et labaris oportet et arietes et cadas Sen. ph., nihil lubrici superest: nihil, in quo arietet aut labet Sen. ph.
b) trans. zade(va)ti, udariti (udarjati), biti ob kaj, butniti (butati) ob kaj: nostras aedīs Pl. ob našo hišo, Macedonem... arietavit in terram Cu. je treščil z glavo ob tla, arietati inter se dentes Sen. ph. šklepetajoči; pren.: ubi aliquid animam insolitam arietari percussit Sen. ph. nenavajeno pretresov.

arrōdō (adrōdō) -ere -rōsī -rōsum (ad in rōdere) glodati ob čem, oglodati, oškrniti kaj: mures... coronam auream arrosere L., sues a muribus arrosae, semina arrosa, arrosis clipeis Plin.; sanguis equi arrodit carnes Plin. najeda; arr. crudum unguem Pers. ali solidos Cod. Th. obrezati; pren.: ut illa... nitedula rem publicam conaretur adrodere Ci.