Franja

Zadetki iskanja

  • Amazonke samostalnik
    v mitologiji (ljudstvo) ▸ amazonok
    pleme Amazonk ▸ amazonok törzse
    kraljica Amazonk ▸ amazonok királynője
    vojska Amazonk ▸ amazonok hada
    Sledijo ilustracije zgodbe od Tezejeve zmage nad Amazonkami in slavnostne vrnitve v Atene. ▸ Ezután illusztrációk következnek Thészeusz amazonok felett aratott győzelmétől kezdve Athénba való diadalmas visszatéréséig.
    Heraklej je moral ubogati Evristejeve zahteve in se je takoj odpravil proti reki Termodont, kjer so živele Amazonke. ▸ Héraklésznek eleget kellett tennie Eurüsztheus követelésének, és azonnal útra kelt a Thermodon folyó felé, ahol az amazonok éltek.
  • Asuanski jez stalna zveza
    (jez na reki Nil) ▸ Asszuáni-gát
  • častiti samostalnik
    (duhovniški naziv) ▸ tisztelendő úr, tiszteletes
    "Tukaj imamo svoj krst," je rekel častiti in pokazal na tolmun v narasli reki. ▸ „Itt a mi keresztünk” – mondta a tisztelendő úr, és a megemelkedett folyó örvényére mutatott.
    Častiti Palmer je razpredel dolgovezno molitev. ▸ Palmer tiszteletes hosszadalmas imát szövögetett.
  • čer [é] ženski spol (-i …) die Klippe
    rob čeri der Klippenrand
    podvodna čer blinde Klippe
    izogniti se čerem Klippen umschiffen
    figurativno spretno se izogniti/izogibati čerem alle Klippen geschickt umgehen
    razbiti se ob čereh an den Klippen zerschellen
    nasesti na čer auf eine Klippe auflaufen
    krmariti med čermi durch die Klippen steuern
    brez čeri klippenlos
    poln čeri klipprig, klippenreich
    čer v reki ki štrli iz vode ob suši: geografija der Hungerstein
  • donavski pridevnik
    (o reki Donavi) ▸ Duna
    donavsko porečje ▸ Duna vízgyűjtője
    donavsko povodje ▸ Duna vízgyűjtője
    donavska delta ▸ Duna-delta
    donavski prekop ▸ Duna-csatorna
    Povezane iztočnice: Donavska komisija
  • grád (fevdalen, utrjen) castle; (kraljev, knežji) palace; castle; (graščina) manor; (podeželski) country seat

    grádovi na reki Loire Loire-valley chateaus (ali chateaux), chateaus on the Loire
    Versajski grád the palace of Versailles
    zidanje grádov v oblake (figurativno) wishful thinking; building (of) castles in the air
    obljubljati komu zlate grádove to promise someone the earth
    sesuti se kot grád iz kart to collapse like a house of cards
    zidati grádove v oblake to build castles in the air (ali in Spain)
    ne zidaj grádov v oblake! don't count your chickens before they're hatched!, arhaično sell not the bear's skin before you have caught the bear
  • izlíti vaciar; echar

    izlivati se v (o reki) desembocar en, desaguar (v morje en el mar)
  • mačica samostalnik
    1. ponavadi v množini (vejica s socvetjem) ▸ barka
    šopek mačic ▸ barkacsokor
    Zgodaj spomladi na sprehodu ob reki lahko naberete šopek mačic. ▸ Kora tavasszal a folyó mentén sétálva csokorba szedheti a barkát.

    2. ponavadi v množini (socvetje) ▸ barkavirágzat
    vrbove mačice ▸ fűzbarka
    leskove mačice ▸ mogyoróbarka
    viseče mačice ▸ csüngő barkafüzér
    V vsaki viseči mačici, moškemu socvetju, je lahko do dva milijona pelodnih zrnc! ▸ Minden csüngő barkavirágzaton, a hímvirágzaton akár kétmillió hímpor is lehet.
    vejica z mačicami ▸ barkaág, barkavessző

    3. lahko izraža pozitiven odnos (mačka) ▸ kismacska, kölyökmacska
    mlada mačica ▸ kiscica
    Mnoge mlade mačice in mačke, ki živijo na prostem, dobijo ušesne pršice od matere ali od mačk v soseščini. ▸ Sok fiatal, szabadon élő kiscica fülében megtelepednek a rühatkák, amelyeket anyjuktól vagy a szomszédban élő macskáktól kapnak el.

    4. izraža pozitiven odnos (mikavna ženska) ▸ cicababa
    Dve mačici sta s sabo pripeljali celo spremljevalca, da sta potem ljubosumno s sokoljim pogledom opazovala vsak njun korak. Dekletci pa sta se jima vsake pol minute kislo nasmehnili, češ, saj sva čisto pridni. ▸ Két cicababa még kísérőt is hozott magával, hogy azok féltékenyen, sasszemmel figyeljék minden lépésüket. A hölgyecskék pedig minden fél percben fanyarul elmosolyodtak, jelezvén hogy hiszen ők jól viselkednek.
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • mokrišče samostalnik
    biologija (življenjsko območje) ▸ vizes élőhely
    izsuševanje mokrišč ▸ vizes élőhelyek kiszárítása
    ohranjanje mokrišč ▸ vizes élőhelyek megőrzése
    varstvo mokrišč ▸ vizes élőhelyek védelme
    zaščita mokrišč ▸ vizes élőhelyek védelme
    uničevanje mokrišč ▸ vizes élőhelyek tönkretétele
    sladkovodno mokrišče ▸ édesvízi vizes élőhely
    podzemno mokrišče ▸ föld alatti vizes élőhely
    obalno mokrišče ▸ part menti vizes élőhely
    naravno mokrišče ▸ természetes vizes élőhely
    zavarovano mokrišče ▸ védett vizes élőhelyek
    ogroženo mokrišče ▸ veszélyeztetett vizes élőhelyek
    mokrišče ob reki ▸ folyó menti vizes élőhely
    živeti na mokriščih ▸ vizes élőhelyeken él
    poseg v mokrišča ▸ beavatkozás a vizes élőhelyekbe
    zaščiteno mokrišče ▸ védett vizes élőhely
    varovanje mokrišč ▸ vizes élőhelyek védelme
    Človek je v dobrih 100 letih uničil več kot 64 odstotkov svetovnih mokrišč. ▸ Bő 100 év alatt az ember a világ vizes élőhelyeinek több mint 64 százalékát elpusztította.
  • navzdol nach unten, abwärts; hinunter, sem: herunter; hinab, herab
    z glavo navzdol pasti: kopfüber, kopfunter
    od zgoraj navzdol von oben nach unten
    -ab, -abwärts (po hribu bergab, bergabwärts, ob potoku bachab, bachabwärts, po dolini talab, talabwärts, po reki [flußabwärts] flussabwärts, stromab, stromabwärts); hinunter-, hinab-, herunter-, nieder- (iti hinuntergehen, priti herunterkommen, pasti hinunterfallen, herunterfallen, pogledati hinunterblicken, herunterblicken, niederblicken, niedersehen, potisniti herunterschieben, hinunterschieben, niederdrücken, hinunterdrücken, herunterdrücken, vleči niederziehen, hinunterziehen, herunterziehen …)
  • navzdòl abajo; hacia abajo

    po pobočju navzdol cuesta abajo
    po reki navzdol río abajo, bajando el río
    navzgor in navzdol subiendo y bajando
  • navzgor [ò] hinauf, herauf; empor, nach oben; (navkreber) aufwärts; (kvišku) empor, in die Höhe; -auf, -an, -aufwärts (po hribu bergauf, bergan, po reki [flußaufwärts] flussaufwärts, stromauf, stromaufwärts, po dolini talaufwärts); auf-, hinauf-, herauf-, hoch-, empor- (gledati hinaufschauen, heraufschauen, hochblicken, emporblicken, počesati aufkämmen, hochkämmen, pogledati aufblicken, hochsehen, hinaufsehen, heraufsehen, emporschauen, aufsehen, hochblicken, potisniti hinaufschieben, hochschieben, hochdrücken, privezati hochbinden, priti hochkommen, emporkommen, hinaufkommen, heraufkommen, zavihati aufbiegen, zavihteti hochschwingen, zdrsniti hochrutschen …)
    pot navzgor der Aufweg
    met navzgor šport der Hochwurf
    udarec od spodaj navzgor der Aufwärtshaken
  • navzgór upwards, up

    po hribu navzgór up the hill
    gibanje navzgór upward movement
    po ulici navzgór up the street
    pluti po reki navzgór to sail up the river
  • navzgór (hacia) arriba

    po pobočju navzgor cuesta arriba
    po reki navzgor río arriba
    peljati se po reki navzgor remontar un río
  • navzgòr vers le (ali en) haut, en montant, en amont

    iti navzgor monter
    peljati se po reki navzgor remonter une rivière
  • navzgòr adv. su, all'insù, in su; sopra; in alto:
    iti po stopnicah navzgor in navzdol andare su e giù per le scale
    vstopnice so od tisoč tolarjev navzgor i biglietti costano dai mille talleri in su
    iti po reki navzgor risalire il fiume
  • ob à, à côté de, contre, le long de, prés de

    ob treh à trois heures
    ob njej à côté d'elle
    z glavo ob zid udariti se heurter la tête contre le mur
    ob reki le long de la rivière
    ob hiši prés de la maison
    ob denar priti perdre son argent
    ob kruhu in vodi živeti vivre de pain et d'eau
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • peljáti (em)mener à, conduire, rouler, voiturer, transporter en voiture (ali en camion, en bateau)

    peljati se aller en (ali à), prendre, se promener, voyager
    peljati avto conduire une voiture
    peljati koga pod roko donner le bras à quelqu'un
    peljati za roko mener par la main
    peljati otroke na lutkovno predstavo mener les enfants au guignol
    peljati se z avtom se promener en auto (ali en voiture), rouler
    peljati se s kanujem po reki navzdol faire la descente d'une rivière en canoë
    peljati se s kolesom aller à bicyclette (ali en vélo)
    peljati se z ladjo, tramvajem aller en bateau, en tram(way)
    peljati se z vlakom, z vozom aller en train, en voiture
    peljati se z železnico rouler (ali voyager) en train
    ta pot pelje v ce chemin conduit à
    peljite me na postajo conduisez-moi (ali emmenez-moi) à la gare
    peljite se z avtobusom, vlakom! prenez l'autobus, le train!
    to ne pelje nikamor cela ne mène à rien