Franja

pravokot|en [ó] (-na, -no)

1. po obliki: rechteckig
pravokotno krilo letalstvo der Rechteckflügel
pravokotna obdelava tehnika das Abvieren
pravokotno obdelati tehnika abvieren

2. matematika trikotnik: rechtwinklig; (ortogonalen) orthogonal; na ploskev ipd.: senkrecht, normal

3.
pravokoten na pobočje senkrecht auf/zum Hang

pravokóten right-angled, square, rectangular

pravokóten na perpendicular to
enakokraki pravokótni trikotnik rightangled isosceles triangle

pravokóten rectangulaire, rectangle, normal

pravokoten trikotnik triangle rectangle

pravokóten (-tna -o) adj. mat. ortogonale, rettangolare, perpendicolare:
teh. pravokotno obdelovanje riquadratura

pravokóten -tna -o pravokutan, pravougaoni: -i trikotnik; -a projekcija; -i koordinatni sistem

pravokóten rectangular

pravokóten, pravokótni prid., прямоку́тний прикм., перпендикуля́рний прикм.

pravokóten -tna -o prid.
1. dreptunghiular
2. rectangular
3. perpendicular

cuadrilongo pravokoten

cuadrilongo m pravokotnik

dīrēctiangulus 3 (dīrēctus in angulus) pravokoten: M.

dreptunghiulár -ă (-i, -e) adj. pravokoten

normal normalen; Mathematik normalen, pravokoten

normal, e, aux [nɔrmal, mo] adjectif pravilen, običajen, normalen; navpičen, pravokoten; féminin navpičnica, svinčnica; normalno stanje

école féminin normale primaire učiteljišče
école normale supérieure profesorska visoka šola
intelligence féminin au-dessus, au-dessous de la normale inteligenca nad, pod normalo

normale

A) agg.

1. normalen, pravilen, navaden, običajen, vsakdanji:
polso normale med. pravilen utrip
tariffa normale železn. navadna tarifa

2. po predpisih, predpisan

3. mat. pravokoten, navpičen

4. kem. normalen

5. šol. nekoč
scuola normale normalka, učiteljišče

B) f

1. mat. normala, pravokotnica, navpičnica

2. alpin. navadna smer

3. admin. okrožnica

oblong [ɔ́blɔŋ]

1. pridevnik
podolgovat
matematika pravokoten (daljši in nižji)

2. samostalnik
matematika pravokotnik

orthogonal [ɔ:ɵɔ́gənəl] pridevnik
matematika ortogonalen, pravokoten

orthogonal ortogonalen, pravokoten

orthogonal, e, aux [ɔrtɔgɔnal, no] adjectif pravokoten, navpičen

orthogōnius 3 (gr. ὀρϑογώνιος) pravokoten: trigonum Vitr.

ortogonale agg. mat. pravokoten, ortogonalen