-
Befugnis, die, pooblastilo, pooblaščenost, pooblastila, Recht kompetenca, (Zuständigkeit) pristojnost; (Urheberbefugnis) razpolagalna pravica
-
Ermächtigung, die, (-, -en) pooblastilo, der Polizei: pooblaščenost, pooblastila
-
ermächtigen pooblastiti (koga), pooblaščati (koga); dajati pooblastila (komu)
-
holder [hóuldə] samostalnik
imetnik, (zemljiški) zakupnik; posoda; držalo
pravno imetnik licence, patenta, pooblastila itd.
cigar-holder cigarnik
pen-holder peresnik
-
neòvlāšten -a -o, neòvlašćen -a -o nepooblaščen, brez pooblastila
-
unempowered [ʌnimpáuəd] pridevnik
nepooblaščen, brez pooblastila
-
Amtsbefugnis, das, Amtsbefugnisse, pl , uradna pooblastila, uradna dolžnost
-
arrogātiō -ōnis, f (arrogāre)
1. slovesno posinovljenje odrasle in samostojne osebe na podlagi državnega pooblastila (lex curiata) in privolitve ljudstva; pri tej slovesnosti, ki je potekala v času demokracije le v kurijskih komicijih (comitia curiata), so vprašali posinovitelja, ali hoče posinoviti, bodočega posinovljenca pa, ali hoče biti posinovljen: Gell., Aur., G., Ulp. fr.
2. oblastnost: nimia ordinarii iudicis Cod. Th.
-
arrogō (adrogō) -āre -āvī -ātum
1. še enkrat (po)vprašati koga za kaj, zastran česa: Venus haec volo adroget te Pl.
2. drž.pr.
a) z rogacijo = na podlagi svetovanega zakona pridati oblastniku še enega oblastnika: consuli... dictatorem adrogari haud satis decorum visum est patribus L.
b) na podlagi državnega pooblastila posinoviti kako odraslo in samostojno osebo (prim. arrogātiō 1.): Gell., Aur., G., Ulp. fr.
3. pren.
a) sibi aliquid adrogare (pri)lastiti si, (pri)svojiti si kaj: non mihi tantum derogo, tametsi nihil adrogo Ci., mihi non sumo tantum neque adrogo Ci., quod ex aliena virtute sibi adrogant S., nec sibi cenarum quivis temere adroget artem H., nihil adrogabo mihi nobilitatis aut modestiae T.
b) (redkeje in samo pesn.) adrogare alicui aliquid komu (čemu) kaj doda(ja)ti, da(ja)ti, podeliti (podeljevati): fortuna... optatum peractis imperiis (vladarskim dejanjem) decus (= vračilo od Partov ugrabljenih vojnih znamenj) adrogavit H., scire velim, chartis pretium quotus adroget annus H., nihil non adroget armis H. vse naj prepusti orožju = vse naj strahuje z orožjem. — Od tod adj. pt. pr. arrogāns (adrogāns) -antis, adv. arroganter (adroganter) prevzeten, ošaben, ohol, (pre)oblasten, (pre)drzen, brezobziren, domišljav: homines adrogantes Ci., dictum adrogans aut superbum Ci., ne... arrogans in praecipiendo populi beneficio videretur C., remisit Caesar adroganti moderatione T., pigritia arrogantior Q., factum arrogantius Suet., persuasio arrogantissima Ps.-Q., proverbium arrogantissimum Macr., arroganter facere C., adroganter dicere aliquid, scribere ad aliquem, respondere Ci., adroganter consulere in deditos T., ne quid adrogantius videar facere Ci., arrogantius uti gloriā artis Plin., arrogantius et elatius praefarī Gell.; redko z dat.: adrogans minoribus T. do nižjih; arrogans est z inf. = priča o domišljavosti: timerem, ne arrogans esset ob ea laudare, ob quae... Plin. iun.; subst. arrogāns -antis, m oblastnež, predrznež, domišljavec: Vulg.
-
autorisation [-rizasjɔ̃] féminin pooblastitev; odobrenje, dovoljenje; pooblastilo; juridique koncesija
par autorisation po pooblastilu, naročilu
sans autorisation neupravičeno, brez pooblastila
sur autorisation préalable po predhodni odobritvi
autorisation écrite pismeno pooblastilo
autorisation d'exportation, d'importation izvozno, uvozno dovoljenje
autorisation de séjour dovoljenje za bivanje
autorisation de construire, de bâtir gradbeno dovoljenje
-
bianco
A) agg. (m pl. -chi)
1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje
2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja
3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase
4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas
5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden
6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror
B) m
1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada
2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak
3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti
4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo
5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo
6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo
7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film
8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah
9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom
10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist
11. belo vino
12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček
13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem
-
cadre [kadr] masculin okvir; stojalo; radio okvirna antena; marine pregrajeno spavališče na ladji; vodilno osebje, kadri (v upravi, v podjetjih); militaire častniki in podčastniki; figuré okvir, načrt, osnutek; področje, krog
cadre à broderie okvir za vezenje
cadre noir črn, žalen rob
cadre de séchage stojalo za sušenje
cadre sédentaire uslužbenci vojaškega letalstva na kopnem
dans le cadre (de quelque chose) v okviru (česa), v mejah
hors cadre ne po načrtu, čezštevilno, čezmerno
être rayé des cadres biti odpuščen
sortir du cadre de ses fonctions prekoračiti svoja pooblastila
-
charge [šarž] féminin breme, tovor, teža; vozno blago; obremenitev (tudi commerce); militaire, électricité naboj, polnitev; služba, obveznost, naloga, odgovornost; stroški; davek, pristojbine; (juridique) obtožba, točka obtožbe; militaire napad, naskok, juriš; lov, zasledovanje; pretiravanje, satira, karikatura; chimie polnilo; familier batine
charge d'âmes dušebrižništvo
charge à la batonnette naskok z bajonetom
charge de bombes tovor bomb
charge complète poln vagon tovora
charge d'exploitation obratni stroški
charge fiscale davčno breme
charge maxima admissible največja dopustna obremenitev
charge publique javna služba; javna dajatev
charge sociale socialna bremena
à ma charge na moje stroške
à charge de revanche proti revanši, oddolžitvi, vrnitvi usluge, vzajemnosti
il peut utiliser ma voiture à charge pour lui de la maintenir en bon état lahko uporablja moj avto, s pogojem da ga vzdržuje v dobrem stanju
en charge (él) pod obremenitvijo, pod napetostjo
bête féminin de charge tovorna žival
devoirs masculin pluriel d'une charge uradne, službene dolžnosti
essai masculin de charge poskus, poskušnja obremenitve
femme féminin de charge služkinja, postrežnica
perte féminin de charge izguba napetosti
portrait masculin en charge karikaturen portret
prise féminin en charge prevzem
témoin masculin à charge obremenilna priča
s'acquitter d'une charge izpolniti obveznost
aller au delà de sa charge prekoračiti svoja uradna pooblastila
avoir charge de imeti nalog(o) za
avoir ses parents à charge vzdrževati svoje starše
en avoir sa charge (familier) dobiti, imeti svoj del
battre, sonner la charge bobnati, trobiti k napadu
entrer en charge nastopiti službo
être à la charge de quelqu'un biti, iti komu v breme (commerce)
il est à la charge de son frère brat ga vzdržuje
être, se mettre, tomber à la charge de quelqu'un biti, pasti komu v breme
être à charge de quelqu'un biti komu v breme, v nadlego
ce film est une charge de la vie américaine ta film je satira na ameriško življenje
mettre en charge nakopičiti, nabrati, zbrati
occuper une charge opravljati službo
payer la charge (figuré) nositi breme
prendre en charge quelque chose prevzeti odgovornost za kaj, nekaj v svoje roke vzeti; prevzeti; sprejeti
prendre en charge un orphelin vzeti siroto v oskrbo
revenir à la charge obnoviti napad, spet iti v napad, figuré še enkrat (kaj) poskusiti
-
chèque [šɛk] masculin ček
chèque bancaire, barré, à ordre, payable au comptant, au porteur, postal, sans provision, de virement, de voyage, touriste bančni, prekrižan, na ime se glaseč, plačljiv v gotovini, na prinašalca, poštni, brez kritja, virmanski, potovalni, turistični ček
chèque en blanc bianco ček
carnet masculin de chèques čekovna knjižica
formule féminin de chèque čekovni formular
émettre, libeller, tirer un chèque sur izstaviti ček na
donner un chèque en blanc à quelqu'un (figuré) dati komu neomejena pooblastila
toucher un chèque dati si izplačati ček, vnovčiti ček
-
excéder [ɛksede] verbe transitif presegati, prekositi (de za); prekoračiti; utruditi, izčrpati, iti na živce
excéder son pouvoir, ses pouvoirs prekoračiti svojo oblast, svoja pooblastila
excéder quelqu'un de fatigue izčrpati koga
sa présence m'excède njegova navzočnost mi preseda, mi gre na živce
le prix excède 300 francs cena presega, je višja od 300 frankov
les avantages excèdent les inconvénients prednosti so večje kot nevšečnosti
-
investir [ɛ̃vɛstir] verbe transitif umestiti, ustoličiti, podeliti (quelqu'un de quelque chose komu kaj); investirati, naložiti denar (dans v); militaire obkoliti
investir quelqu'un d'autorité, d'une fonction dati, podeliti komu oblast, funkcijo
on l'a investi d'une autorité absolue, de tous les pouvoirs dali so mu vso oblast, vsa pooblastila
investir quelqu'un d'une procuration dati komu pooblastilo, polnomočje
investir quelqu'un de sa confiance popolnoma komu zaupati
investir une ville obkoliti, oblegati mesto
investir son argent dans l'industrie chimique investirati svoj denar v kemično industrijo
la police a investi le repaire des bandits policija je obkolila skrivališče banditov
-
Machtbefugnis, die, Recht pooblastilo; oblast; Überschreitung der Machtbefugnis prekoračenje pooblastila/oblasti
-
oblast1 ženski spol (-i, ni množine) die Macht, die Gewalt; absolutna: die Machtvollkommenheit; (pozicija moči) die Machtstellung; (cerkvena Kirchengewalt, državna Staatsgewalt, Staatsmacht); (pooblastila) die Machtbefugnis; (pravica razpolaganja) die Gewalt (hišna Schlüsselgewalt, odredbodajna Anordnungsgewalt)
očetovska/starševska oblast väterliche/elterliche Gewalt
|
… oblasti Macht-
(izvajanje die Machtausübung, sfera der Machtbereich, prevzem der Machtantritt, elita die Machtelite, faktor der Machtfaktor, instrument das Machtinstrument, izvajanje die Machtausübung, koncentracija die Machtballung, kontrola die Machtkontrolle, monopol das Machtmonopol, nakopičenje die Machtanhäufung, ohranjanje die Machterhaltung, organ das Machtorgan, porazdelitev die Machtverteilung, prevzem die Machtübernahme, der Machtantritt, die Machtergreifung, sfera der Machtbereich, sprememba der Machtwechsel, sredstvo das Machtmittel, struktura das Machtgefüge, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein, zloraba der [Machtmißbrauch] Machtmissbrauch)
vzvodi oblasti množina Schalthebel der Macht množina
željan oblasti machthungrig
zasvojen od oblasti machtsüchtig
dati čutiti svojo oblast komu (jemanden) seine Macht fühlen lassen
odvzeti oblast komu (jemanden) entmachten
odvzem oblasti die Entmachtung
na oblast priti: an die Macht, ans Ruder
pretendirati na oblast den Machtanspruch erheben
prihod na oblast der Regierungsantritt, die Machtergreifung, der Machtantritt
priti na oblast ans Ruder kommen/gelangen, an die Macht kommen
naravnan na oblast machtorientiert
na oblasti: an der Macht, am Ruder
biti na oblasti am Ruder sein, an der Macht sein
zamenjava na oblasti der Regierungswechsel
po oblasti:
hrepenenje po oblasti die Machtgier
hrepeneti po oblasti machtgierig sein
gon po oblasti der Machttrieb, die Machtgier
žeja po oblasti der Machthunger
|
pod oblastjo koga beherrscht von, im Machtbereich
|
v oblasti in der Gewalt
imeti v oblasti in seiner Gewalt haben, beherrschen
imeti se v oblasti sich in der Gewalt haben, Herr seiner selbst sein
|
za oblast um die Macht
boj za oblast der Machtkampf
-
outrepasser [-pase] verbe transitif prekoračiti
outrepasser ses pouvoirs prekoračiti svoja pooblastila
-
pooblastílo (-a) n
1. delega, procura, autorizzazione, mandato:
ustno, pisno pooblastilo delega verbale, scritta
delati po pooblastilu agire per mandato
notarsko pooblastilo procura notarile
poroka po pooblastilu matrimonio per procura
2. (mera odločanja, določena z zakonom) poteri:
preseči pooblastila eccedere, esorbitare dai poteri