Franja

os [ó] ženski spol (-i …) die Achse, -achse ( matematikaabscisna Abszissenachse, x-Achse, azimutna Seitenrichtachse, časovna Zeitachse, fizika deklinacijska Deklinationsachse, glavna Hauptachse, železnica Leitachse, matematika koordinatna Koordinatenachse, tehnika krajna Endachse, fizika magnetna Magnetachse, matematika navpična Hochachse, astronomija nebesna Himmelsachse, nevtralna Neutralachse, tehnika nihalna Pendelachse, Schwingungsachse, matematika ordinatna Ordinatenachse, y-Achse, geografija antiklinale Sattelachse, tehnika cevi Seelenachse, tehnika delovanja Arbeitsachse, pomorstvo guganja Stampfachse, tehnika kolesa Radachse, pomorstvo nagibanja Schlingerachse, tehnika pedala Pedalachse, tehnika rotorja Läuferachse, pomorstvo sukanja Gierachse, vrtenja Umdrehungsachse, geografija polarna Polarachse, prečna Querachse, letalstvo Nickachse, tehnika prosta/negnana Laufachse, rotacijska Rotationsachse, matematika simetrijska Symmetrieachse, železnica spojna Kuppelachse, sučna Drehachse, matematika velika Hauptachse, fizika optična Sehachse, tehnika vijačno sučna Schraubenachse, železnica vodilna Lenkachse, vzdolžna Längsachse, geografija Zemljina Erdachse, matematika zrcalno sučna Drehspiegelachse)
zgodovina sila osi die Achsenmacht
zlom osi der Achsenbruch

os [ɔs, pluriel o] masculin kost

viande féminin sans os meso brez kosti
os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
jusqu'à la moelle des os globoko
mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
c'est un os bien dur to je trd oreh
(familier) il y a un os (tu) je neka težava
il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
(populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
ronger un os kost glodati
ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba

ôs ôsa m, mn. ȍsovi in ȏsi, rod. mn. ȍsōvā gl. osa: polovina ploda šuplja, izgrizli ga iznutra osi; svega su me osovi na tavanu izujedali vsega so me ose na podstrešju opikale

ôs ôsi ž, mest. na ósi os: Zemljina os; rotaciona, optička, nebeska os; točak se vrti oko -i; kolima je pukla os

os vas, vam

amaos ljubite se
no puedo deciroslo ne morem vam tega reči

os oáse n kost

os (pravilneje oss, torej z dolžino po stavi, kakor se je tudi izgovarjalo), ossis, pl. ossa -ium, n (z *ost; prim. skr. ásthi = gr. ὀστέον (ὀστ-οῦν) kost)

1. kost, v pl. kosti, okostje, ogrodje, in sicer
a) v živem (človeškem in živalskem) telesu: Ca. ap. Prisc., Pl., O., Lucr., Ap., Cels. idr., quid dicam de ossibus ad omnem corporis actionem aptis? Ci., magna ossa lacertosque exuit V., ossa beluae Plin., lacertarum et serpentium Vitr.
b) kosti sežganih mrtvecev, poseb. v zvezi s cinis: ossa legere V., Sen. ph. zbirati kosti (po sežganem truplu), pa tudi = iztrebljati (zdrobljene) kosti (iz poškodovanega telesa): Sen. ph., Q. idr., ossa condere terrae V., ossa peregrinā condita ripā O., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci.; pren.: reliquias Troiae cineris atque ossa peremptae V.; tudi o govorniku: imitari non ossa (okostje) solum, sed etiam sanguinem Ci.; in o neizrazitem jeziku: ossa nudare Ci. meso strgati s kosti, „kosti kazati“.

2. metaf.
a) notranjost, notrina, osrčje (človeškega telesa): gelidus per dura (ima) cucurrit ossa tremor V. je spreletel „mozeg in kosti“, exarsit iuveni dolor ossibus ingens V. „v srcu“, calor ossa reliquit V. toplota je zapustila „srce“ = odrevenel (otrpnil) je.
b) sredica, srž, stržen dreves, kost, koščica, pečka, peška sadja: arborum Plin., olearum ac palmularum Suet.

3. meton. koščeno pisalce: ceram ossibus scribere (popisati) Isid.

Opomba: Soobl.

1. ossum -ī, n: Gell. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Prisc., Ap., Prisc.

2. ossū: Prisc., Plin. fr., gen. pl. ossum: Pac., Prud., Tert.

Os samostalnik
kemija (simbol za osmij) ▸ Os
Sopomenke: osmij

ós (pri vozu) axle; axletree; spindle, arbor; shaft; matematika axis, pl axes

prečna (vzdolžna) ós transverse (longitudinal) axis
zemeljska ós axis of the earth
zemlja se vrti okoli svoje osi the earth turns on its axis
ós pri vozu se je zlomila the axle of the carriage broke

ós axe moški spol , essieu moški spol

zemeljska os axe terrestre (ali de la terre)
vrteti se okoli svoje osi tourner autour de son axe, tourner sur soi-même
ležišče osi boîte ženski spol d'essieu
razdalja med osmi écartement moški spol d'essieux
sprednja, zadnja os essieu avant, arrière
zlom osi rupture ženski spol d'essieu

ós (-í) f

1. teh. asse:
fiksna, gibljiva os asse fisso, rotante
prednja, zadnja os voza asse anteriore, posteriore del carro
os motorja asse del motore

2. (umišljena črta, okoli katere se telo vrti) asse; fulcro:
zemeljska os asse terrestre
glavna, prečna, vzdolžna os stavbe asse principale, trasversale, longitudinale di un edificio
os cestišča asse stradale

3. hist.
os Rim-Berlin asse Roma-Berlino
sile osi le forze dell'asse
polit. os Pariz-Bonn asse Parigi-Bonn
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. abscisna, koordinatna os asse cartesiano, asse delle ascisse, delle ordinate
bot. cvetna os cima dello stelo
fiz. glavna os asse centrale
min. kristalografska os asse cristallografico
mat. os hiperbole, parabole asse dell'iperbole, della parabole
mat. simetrijska os asse di simmetria
žel. vodilna os asse sterzante

ós osi ž os, osa, osovina: abscisna, ordinatna os; prednja, zadnja os; zemljina os

ós eje m

abscisna (ordinatna) os eje de abscisas (de ordenadas)
premična (nepremična) os eje movil (fijo)
sile Osi (pol) las potencias del Eje
sprednja (zadnja) os eje delantero (trasero)

ós -í ž., вісь о́сі ж.

ós -í ž ax, axă, osie, pivot

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

abscisna os ženski spol matematika die Abszissenachse

abscisna os stalna zveza
geometrija (v koordinatnem sistemu) ▸ abszcisszatengely

aplikatna os stalna zveza
geometrija (v koordinatnem sistemu) ▸ applikátatengely

fling o.s. into neprehodni glagol
figurativno planiti v kaj