Franja

amplify [ǽmplifai] prehodni glagol & neprehodni glagol
(po)večati, (raz)širiti; (o)jačiti; na široko razlagati

aufreißen^*

1. pretrgati, raztrgati, odpreti s silo, na široko, die Haut: raniti; figurativ alte Wunden: odpirati; intransitiv pretrgati se, počiti, odpreti se, zazijati

2. (skizzieren) skicirati, Technik narediti naris

3. (finden) najti, stakniti; ein Mädchen: osvajati

aufsperren ein [Schloß] Schloss: odkleniti; die Augen: na široko odpreti; Mund und Augen aufsperren zazijati

baratiner [-tine] verbe intransitif, verbe transitif, populaire govoričiti, besedičiti, čvekati, na dolgo in široko govoriti

l'élève a baratiné le professeur pour éviter d'être puni učenec je na dolgo in široko govoričil profesorju, da bi se izognil kazni

Breitsaat, die, razprta setev, setev na široko

breittreten^* figurativ razlagati na dolgo in široko; Schuhe: razhoditi

broadcast¹ [brɔ́:dka:st]

1. pridevnik
daleč raztresen, razširjen; ročno posejan

2. prislov
na široko posejano, raztreseno, razširjeno

broadcast² [brɔ́:dka:st] prehodni glagol
na široko posejati, raztresti, razširiti; oddajati (radio)

cōpiōsus 3, adv. -ē (cōpia)

1. obilen, bogat, imovit, premožen: victus Ci., cibus Cels., Ap., lacrimae Cu., aqua bona et c. Plin. iun. (o vodovodu), domus Ph. bogato opremljena, patrimonium amplum et copiosum ali lautum et copiosum Ci., celebris urbs et c., urbes locupletes et copiosae Ci., provincia copiosior Auct. b. Alx., oppidum copiosissimum C., agri copiosissimi Hirt. prebogata, copiosissimum genus venandi Plin. iun. zelo bogat lov, copiosa via N. ki drži skozi bogate krajine, c. stativa L., c. cornu Petr. rog izobilja, pastum large et copiose comparare Ci., senatorum urna copiose absolvit Ci. ep. z veliko večino, exit sanguis ex ore interdum etiam copiose, frigidam aquam copiose praestare, copiosius vinum bibere ali vino uti Cels., sponte nascuntur (bulbi) copiosissime in Balearibus Plin.; (o osebah): quae mulier ante hunc quaestorem copiosa plane et locuples fuit Ci., opulenti homines et copiosi Ci., domus (rodbina) copiosa Plin. iun., hostis copiosissimus Suet., Eutr. kaj dobro z živežem preskrbljen.

2.
a) z ad dovolj bogat za kaj: quamquam erat provincia minime copiosa ad alendos exercitus Auct. b. Alx.
b) z abl. bogat s čim, česa, obilujoč, (dobro) založen s čim: tu agris, tu aedificiis, tu argento, tu familiā, tu rebus omnibus ornatus et copiosus sis et dubites … ? Ci., Bruttedium artibus honestis copiosum … festinatio exstimulabat T., Arion grandi pecunia et re bona multa copiosus Gell., oppidum copiosum re cibaria Gell., vinea compluviata copiosior vino Plin.
c) z a(b) bogat od česa, po čem: copiosus a frumento locus Ci. ep.

3. pren.
a) (o jeziku, govoru in govorniku) bogat, besedljiv, gostobeseden, mnogobeseden, zgovoren, obširen, na široko razpreden, misli poln: lingua, disputatio Ci., oratio Ci. obširen, sermo, senatus consultum Plin. iun., loquacitas Q., homo Ci., vir L., vir c. in dicendo Ci., Plin. iun., c. homo ad dicendum, orator copiosior et melior Ci., oratores copiosiores Q., Hortensius homo copiosissimus Ci. kaj spreten govornik, copiose Sosippus dixisse dicitur, copiose loqui ali defendere causas reorum, copiose laudatur Apronius Ci., copiose tractare aliquid Q., causam copiosissime disputare Ci. ali copiosissime defendi Cu. zelo obširno; (o snovi) jedrnat, bogatega jedra: materia Plin. iun., copiosa rerum varietas Ph.
b) darovit = zelo nadarjen, mnogoveden, preučen, obsežnega znanja: ingenium facile et c. Q., ingenium facile, copiosum, suave Lact., ingenium copiosissimum Plin. iun.

descant² [diskǽnt] neprehodni glagol
peti z diskantom; drobiti glas (upon)
na široko razlagati, pretresati; opevati

diffundō -ere -fūdī -fūsum (dis in fundere)

1. razli(va)ti, raztočiti; med. in refl. razli(va)ti se, izli(va)ti se, razteči (raztekati) se: tum freta diffudit O., in quam (coniugem) calcata venenum vipera diffudit O. je brizgnila, vis mali (strupa) diffusa per artus O.; (o vinu, ki se je spomladi, potem ko je dovrelo v sodu, pretočilo v manjše posode) pretočiti (pretakati): Lucan., Iuv., vinum d. de doliis, de seriis Col., vinum d. in amphoras, in cados Icti., vina bibes … diffusa (sc. in amphoras) H.; nisi eadem (aqua = glacies) se admixto calore liquefacta … diffunderet Ci. ko ne bi izparela, sanguis per venas in omne corpus diffunditur Ci., medicamentum se diffundit in venas Cu.; (o vodi idr. tekočinah): unda Scamandri, quae passim rapido diffunditur Hellesponto Cat. ki se … izliva v … Helespont, quattuor in latitudinem stadia diffusum (flumen) Cu., lacus longe lateque diffusus, mare Caspium in tres sinus diffunditur Mel., puteus … in tenuīs plantas facili diffunditur haustu Iuv.; pesn.: diffundere liquidum ambrosiae odorem V., animam diffundit in arma cruore V. izlije svojo kri na orožje in obenem izdihne.

2. pren.
a) širiti, razširiti (razširjati), razprostreti (razprostirati) razpustiti (razpuščati), v act. skoraj le pesn.: dii vim suam longe lateque diffundunt Ci., Nox … caelo diffundere signa parabat H., haec (fama) diffundit in ora virûm V. razglaša po ustih, equitem … latis diffundite campis V. razpostavite, dederat comas diffundere ventis V. razkuštrati, diffusis errare capillis O. z razpuščenimi lasmi, Venus diffusa sinus Val. Fl. v obleki, razpuščeni po prsih, d. radios Val. Fl., bella quis et paces longum diffundit in aevum? H. proslavlja na … , inertia cur tantam diffuderit imis oblivionem sensibus (= per imos sensus) H., inde doctrina se diffudit per omnes Graeciae partes Aug.; med.: aliae enim radices angustius diffunduntur, … aliae latius Varr., rami … diffunduntur C., luce diffusā toto caelo Ci., numerus late et varie diffusus Ci., error longe lateque diffusus Ci., Claudia nunc a quo diffunditur et tribus et gens per Latium V. se zdaj razširja, in omne latus diffusa flamma O., tumor frigore anni contrahitur, calore diffunditur Cels., terror diffusus per castra Cu., via … latissimis pratis diffunditur et patescit Plin. iun., ut prope in immensum diffundatur oratio mea Plin. iun., Titan in noctem diffusus Sil., diffunditur mare latissimum M.
b) (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati): Sen. ph., diffudit vultūs O. kazal je veder obraz, munere Bacchi diffūdēre animos O.; v pass.: ut (virtus) et bonis amici quasi diffundatur et incommodis contrahatur Ci., Iovem memorant, diffusum nectare, seposuisse curas O., diffusus in risum Petr.
c) (o)lajšati: flendo iram, flendo dolorem O. — Od tod adj. pt. pf. diffūsus 3, adv. -ē

1. prostran, širok, širen, na široko razprostrt: platanus diffusa ramis Ci. košata, glans iligna suem facit angustam, querna diffusam Plin. trebušasto, diffusiora consaepta Col., diffusi campi Mart., diffusa planities, corona diffusior Plin. iun.

2. pren. raz(po)tegnjen, obsežen, obširen: diffusum vocis genus Ci. zategnjen, ius civile Ci., d. materia Col., legum copia Suet., opus d., diffusius meritum Plin. iun., latius dicere et diffusius Ci. natančneje, podrobneje, res disperse et diffuse dictae Ci. raztreseno = nepregledno; (o piscu): Dionysius per multa diffusus volumina Col.

dilate [dailéit] prehodni glagol & neprehodni glagol
raztegniti, razširiti, razprostreti (se)
figurativno (on, upon) na dolgo in široko razlagati

dilungare

A) v. tr. (pres. dilungo) knjižno oddaljiti, oddaljevati; odpraviti, odpravljati

B) ➞ dilungarsi v. rifl. (pres. mi dilungo)

1. podaljšati se

2. knjižno oddaljiti, oddaljevati se

3. pren. razgovoriti se, na dolgo in široko govoriti:
dilungarsi in noiose spiegazioni na dolgo in široko razlagati

dissuō -ere -suī -sūtum (šiv) razparati; le pren. na široko razganiti (razgibati), na široko odpreti (odpirati): tunicam Hier., dissutis undique mālis Pers. s široko odprtimi usti; pesn.: altera (Nais) dissuto pectus aperta sinu O.; z abstraktnim obj. „razparati“ = razdružiti, razvezati, razdvojiti: amicitiae sunt … dissuendae magis quam discindendae Ci. (gl. discindō), recentem amicitiam scindere potius quam dissuere Hier., d. tenacium matrimoniorum nexūs Arn.

distēndere^*

A) v. tr. (pres. distēndo)

1. popustiti, popuščati; pren. sprostiti, sproščati:
una musica che distende i nervi glasba, ki sprošča

2. razgrniti, razgrinjati; raztegniti, raztezati:
distendere un lenzuolo ad asciugare dati sušiti rjuho
distendere il colore su qcs. tenko prebarvati kaj

3. (coricare) položiti, polagati:
distendere un malato sul letto položiti bolnika na posteljo

B) ➞ distēndersi v. rifl. (pres. mi distēndo)

1. sprostiti, sproščati se

2. leči, uleči se

3. razprostirati se

4. (dilungarsi) na dolgo in široko se razpisati, razgovoriti se:
distendersi su un argomento na široko se razgovoriti o temi

distesamente avv. na dolgo in široko, na drobno:
raccontare qcs. distesamente pripovedovati kaj na dolgo in široko

effūsōrie, adv. (effūsus) daleč, na široko, razprostrto, raztreseno: Amm.

éventrer [evɑ̃tre] verbe transitif razparati trebuh (quelqu'un komu); (kuhinja) vzeti ven, iztrebiti; razparati, (s silo) raztrgati, razrezati (un sac de blé, une voile vrečo žita, jadro); na široko odpreti

expand [ikspǽnd]

1. prehodni glagol (into)
raztegniti, razširiti, razgrniti, razviti, razprostreti; na široko razlagati, opisovati

2. neprehodni glagol
širiti, razvijati, večati se; postati zaupljiv, zgovornejši

his heart expands with joy srce se mu širi od veselja

flat² [flæt] prislov
ravno, plosko; na dolgo in široko; povsem, naravnost; prenizko (peti)

to fall flat pasti kot dolg in širok; figurativno ne se posrečiti, spodleteti
to go flat out na vso moč se truditi