Franja

Canastraeum Pallēnsēs prōmunturium (Κάναστρον) Kanastrski rt na Paleni: L., Mel., Plin.

head² [hed] samostalnik
glava; dolžina glave (pri konjskih dirkah); pamet, razum, nadarjenost; vodja, voditelj, predstojnik; šolski direktor, -ica; glava kovanca; glava, vrh, gornji del, vzglavje (strani, postelje, knjige, pisma, stopnišča itd); glava žeblja, kladiva, bucike; višek, kriza; pena na pivu, mleku; rogovje (srnjadi); oseba, komad, kos, glava (živine); stržen čira; izvir reke; zajezena voda; pritisk pare zraka, plina, vode; predgorje, rt
domačno plačilni, glavni natakar; streha na vozu; glavna točka (govora), poglavje (knjige), rubrika, stolpič (v časopisu)
ekonomija postavka (v računu, fakturi), kategorija
sleng latrina

above one's head težko razumljivo, prepametno za koga
at the head of na čelu
by head and shoulders; ali by the head and ears s silo, na silo
(by) head and shoulders above mnogo boljši od
by a short head za dolžino nosu, figurativno z majhno prednostjo
crowned heads kronane glave
a deer of the first head petleten jelen ali srnjak
navtika down by the head s prednjim delom ladje globoko v vodi
head of the family družinski poglavar
heads of state državni voditelji
the head and front bistvo, politika glava zarote, vodja upora
from head to foot od nog do glave, popolnoma
head first (ali foremost) z glavo naprej, figurativno nepremišljeno
a large head of game velik trop živali
hot head vročekrvnež
a beautiful head of hair gosti lasje
head over heels narobe, do ušes, na vrat na nos
old head on young shoulders pameten mlad človek
off one's head; ali out of one's head nor
over one's head viseč nad glavo (nevarnost); težko razumljivo
over head and ears; ali head over ears preko glave, do ušes, popolnoma
on this head o tem predmetu
out of one's own head sam od sebe, sam, na lastnem zeljniku
two heads are better than one kolikor glav, toliko misli
head of water vodni steber
heads or tails obe strani kovanca (pri metanju)
twopence a head 2 penija na osebo
sleng King's (Queen's) head poštna znamka
weak in the head slaboumen
head, cook and bottle washer kdor s svojim vedenjem poudarja svojo veljavo
figurativno on your head be it! naj gre na tvojo glavo, ti si odgovoren
ten head of cattle deset glav živine

Z glagoli:

to beat s.o.'s head off prekositi koga
pogovorno to bite (ali snap) s.o.'s head off uničiti koga
to bring to a head pripeljati do krize
figurativno to break one's head glavo si razbijati
to carry one's head high nositi glavo pokonci, biti ponosen
to come to a head priti do krize, zaostriti se; medicina zagnojiti se, dozoreti (čir)
sleng to do a thing on one's head igraje kaj napraviti
to drag in by the head and ears s silo privleči, za ušesa privleči
to eat (ali cry, scream, run) one's head off pretirano se razburjati
it entered my head v glavo mi je padlo
to give s.o. his head figurativno popustiti uzde
to get s.th. through one's head doumeti, razumeti kaj
to go over s.o.'s head biti pretežko za koga
to go to s.o.'s head v glavo stopiti
this horse eats his head off ta konj več pojé, kot je vreden
to have a good head for biti nadarjen za
to have a head imeti "mačka"
to have a good head on one's shoulders biti dobre glave
to have one's head in the clouds figurativno živeti v oblakih, sanjariti
to have one's head screwed in the right way imeti glavo na pravem koncu
to have a head like a sieve imeti glavo kot rešeto, biti pozabljiv
to hit the nail on the head točno zadeti
to keep one's head ostati miren
figurativno to keep one's head above water obdržati se nad vodo, životariti
to knock s.th. on the head onemogočiti kaj
to lay (ali put) heads together glave stikati, posvetovati se
to let s.o. have his head pustiti komu delati po svoji glavi
to lie on s.o.'s head biti komu v breme
to lose one's head izgubiti glavo
I cannot make head or tail of ne razumem, ne vidim ne repa ne glave
to make head izbiti na čelo, napredovati
to make head against uspešno se upirati
to be put over the heads of other persons pri napredovanju preskočiti druge
to put s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to put s.th. into one's head vtepsti si kaj v glavo
to put s.th. out of s.o.'s head izbiti komu kaj iz glave
to put s.th. out of one's head izbiti si kaj iz glave
to put one's head in the lion's mouth izpostavljati se nevarnosti
to rear one's head glavo dvigniti
to run in s.o.'s head vrteti se komu po glavi
to run one's head against a brick wall riniti z glavo skozi zid
to shake one's head odkimati
to shake one's head at z glavo zmajati
to suffer from swelled (ali swollen) head biti zelo domišljav
to take the head prevzeti vodstvo
to take s.th. into one's head v glavo si kaj vtepsti
to talk over s.o.'s head za koga preučeno govoriti
to talk s.o.'s head off utruditi koga z nenehnim govorjenjem
to talk through the back of s.o.'s head neprestano v koga govoriti
to throw o.s. at the head of obesiti se komu za vrat
to talk one's head off nenehno govoriti
to turn one's head v glavo stopiti
to turn s.o.'s head glavo komu zmešati
to win by a head zmagati za dolžino glave (konj)
to work one's head off pretegniti se od dela, garati
heads I win, tails you lose izgubiš v vsakem primeru

spit¹ [spit]

1. samostalnik
raženj
geografija ozek rt, rtič

2. prehodni glagol
nabosti (meso) na raženj
figurativno prebosti, nabosti

Actium -iī, n (Ἀκτιον, demin. ἀκτή) Akcij, Aktij,

1. rt v Akarnaniji ob vhodu v Ambrakijski zaliv z Apolonovim svetiščem; v pomorski bitki l. 31 je tam Avgust premagal Antonija in Kleopatro ter sezidal v spomin te zmage istoimensko mesto: Ci. ep., L., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Actius 3 (Ἀκτιος) akcijski, pri Akciju: Apollo, litora V., bella V. bitka pri Akciju, pugna H., Phoebus, rostra Pr. Actiacus 3 (Ἀκτιακός) = Actius: Apollo O., frondes O. Apolonu posvečene lovorove veje, legiones T. ki so se bojevale pri Akciju, triumphus Suet. po pomorski bitki pri Akciju. Actias -adis, f (Ἀκτιάς) akcijska: Cleopatra Stat.

2. pristanišče na Korkiri: Ci. ep.

capo

A) m

1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na

2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen

3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik

4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov

5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine

6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta

7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna

9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir

Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.

1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.

2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.

3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.

4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.

5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.

6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

Cynosūra -ae, f (Κυνὸς οὐρά Pasji rep) Kinosura,

1. Severnica, skrajna zvezda v repu (ozvezdja) Malega medveda, tudi Mali medved: Ci., O., Lucan., Val. Fl. Od tod adj. Cynosūris -idos, acc. -ida, f (Κυνοσουρίς) kinosurska, Malemu medvedu pripadajoča: ursa O. Mali medved.

2. arkadijsko mesto: Stat.

3. pl. Cynosūrae -ārum, f Kinosure, rt na Salamini: Ci., Lact.

Drepanum -ī, n (V., Prisc.) in Drepana -ōrum, n (L., Fl.), tudi Drepanē -ēs, f (Sil.) (Δρέπανον, Δρέπανα, *Δρεπάνη: δρέπανον, δρεπάνη srp) Drepan, Drepane (fem. pl.), Drepana, mesto na severozahodni obali Sicilije (zdaj Trápani), v bližini srpast rt Drepanum -ī, n Drepan, (zdaj Capo Trápani): Plin. — Od tod adj. Drepanitānus 3 drepanski, iz Drepana: pupillus Ci.; subst. Drepanitānī -ōrum, m Drepanci, preb. Drepana: Ci.

Hesperus (-os) -ī, m (gr. ἕσπερος, sc. ἀστήρ, prim. lat. vesper) Hésper, zvezda večernica (lat. stella Veneris), v grški mitologiji sin Kefala in Avrore: Col., stella Lucifer (danica) interdiu, noctu Hesperus Varr. (prim.: stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Lucifer Latine dicitur, cum antegreditur solem, cum subsequitur autem Ἕσπερος Ci.), tibi deserit Hesperus Oetam V., illam non … Aurora … cessantem vidit, non Hesperus O., Hesperos … fusco roscidus ibat equo O., dux noctis Hesperus Sen. tr. — Od tod adj.

1. Hesperius 3 (gr. ἑσπέριος) večeren = proti večeru ležeč, zahoden, osojen: axis (nebo) O., fretum O. zahodno morje, amnes O., Lucan., orbis O., Val. Fl., rex (= Hesperus ali Atlas) O.; v grškem pomenu (ker leži Italija Grkom na zahodu) je pogosto = italski: Hesperia terra V. = Italija, Hesperium Latium, litus V., fluctus Hesperii H. = Tirensko morje; v rimskem pomenu pa = zahodnoafriški: Aethiopes Plin., promunturium Hesp. Plin. (zdaj rt Bojador). Tako tudi subst. Hesperia -ae, f (sc. terra) Hesperija, Zahodna dežela, v grškem pomenu = Italija: est locus, Hesperiam Grai cognomine dicunt V., Vesevi Hesperiae letalis apex Val. Fl.; v rimskem pomenu = Hispanija ali Zahodna Afrika: qui nunc Hesperiā sospes ab ultimā (redit) H., Hesperia je tudi mesto v kirenski pokrajini: Mel.

2. Hesperis -idis, f (Ἑσπερίς) večerna, zahodna: aquae V. = italsko vodovje; kot subst. = bot. rastlina nočníca (ki zvečer močneje diši kot podnevi): Plin.; pl. Hesperidēs -um, acc. -idas, f (Ἑσπερίδες sc. νύμφαι) Hesperide, hčere Hespera ali Ereba in boginje Noči (Nox), po drugih Atlanta in Hesperide (Hesperis), po številu 3, 4 ali celo 7; bivale so na otoku v Okeanu onstran Atlanta ob skrajnem zahodnem zemeljskem robu; tam so v krasnem vrtu skupaj z nikdar spečim stoglavim zmajem Ladonom čuvale drevo z zlatimi jabolki (= pomarančami): Ci., O., Serv., Hesperidum draco Varr., Hesperidum māla V. ali poma Hesperidum Stat., sacerdos, Hesperidum templi custos V., Hesperidum hortus Lucan., Hesperidum insulae Mel., Plin.

horn¹ [hɔ:n] samostalnik
rog, rogovina, roževina
glasba rog; hupa, trobilo (avto); simbol moči; zvočni lijak (pri gramofonu); tipalka (polž, insekt), polipova lovka; krak luninega krajca; rečni rokav, zaliv
množina, figurativno rogovi (prevaranega moža)
ameriško, pogovorno požirek pijače
vulgarno trd penis

the Horn Rt Horn
glasba English horn vrsta oboe
glasba French horn vrsta trobente
hunting horn lovski rog
shoe horn žlica za obuvanje
to come out at the little end of the horn slabo opraviti
to draw (ali pull) in one's horns brzdati se, postati skromnejši
to lift (ali raise) the horns pokazati roge, biti prevzeten
on the horns of a dilemma v veliki dilemi, med dvema ognjema
škotsko, zgodovina to put to the horn izgnati, izobčiti
horn of plenty rog izobilja, blaga na pretek
to show one's horns pokazati roge, postati predrzen
to take the bull by the horns smelo se spoprijeti s težavami, kljubovati

Lilybaeon: O. in Lilybaeum: Ci., L., Mel., Plin. -ī, n (Λιλύβαιον) Lilibèj (Lilibáj), rt na zahodni Siciliji (zdaj Capo di Boco) z istoimenskim mestom (zdaj Marsala). — Soobl. Lilybē -ēs, f (Λιλύβη) Líliba: Prisc. — Od tod adj. Lilybaetānus (Lilybitānus) 3 lilibejski, iz Lilibeja: Lyso Ci. ep., Agonis quaedam est Lilybaetana, liberta Veneris Erycinae Ci., memini Pamphilum Lilybitanum … mihi narrare Ci., testis splendidissima civitas Lilybitana Ci. Lilybaeus 3 lilibejski: litus Lucan. in (po jon. obl. *Λιλυβήϊος) Lilybēïus 3 lilibejski: vada dura V.

Mercurius¹ -iī, m (mercārī, merx; Mercurius a mercibus est dictus Fest.) Merkúr, sin Jupitra in Maje, starolatinski bog trgovanja, prometa, dobička in zvijače, čigar praznik so trgovci obhajali 15. maja. Pozneje, ko so ga poistovetili z grškim Hermesom (Ἑρμῆς) je bil Merkur za Rimljane božji sel, iznajditelj lire, spremljevalec duš v podzemlje, varuh poti in telovadbe, bog govorništva, vzor duševne in telesne spretnosti: Varr. ap. Non., Ci., V., H., O., T. idr.; C. (De bel. Gall. 6, 17) imenuje Mercurius tudi nekega neznanega galskega boga, podobnega germanskemu Wutanu: maxime Mercurium colunt. Umetniki so upodabljali Merkurja kot mladeniča cvetočih lic z znaki božjega sla, tj. s krilatim popotnim klobukom (petasus, gr. πέτασος), krilatimi čevlji (talaria, gr. πέδιλα) in glasniško palico (caduceus, gr. κηρύκειον) ali s čarovno palico (virga), znakom spremstva (v podzemlje). Preg.: non ex quovis ligno fit Mercurius Ap. Apel. (kakor Ἑρμῆς) hêrma, četverorob steber s Hermesovim doprsnikom na vrhu: accidit ut una nocte omnes Hermae, qui in oppido erant Athenis, deicerentur praeter unum, qui ante ianuam erat Andocidi (itaque ille postea Mercurius Andocidi vocitatus est) N.; poseb.: aqua Mercurii O. Merkurjev studenec (ob Apijevi cesti); stella Mercurii Ci. planet Merkur; tumulus Mercurii L. Merkurjev grič (holmec), po nekem punskem božanstvu imenovana vzpetina pri Novi Kartagini v Hispaniji; promunturium Mercurii (Ἑρμαῖον) L. Merkurjev rt, vzhodni rt zaliva pred Kartagino, zdaj Cap Bon ali Ras Addar. — Od tod adj. Mercuriālis -e Merkúrjev, merkúr(ij)ski: caduceus Ap., Mercuriali mihi cognomen mihi imposuere H., viri Mercuriales H. Merkurjevi ljubljenci = učenjaki ali pesniki, poseb. lirski pesniki, cursus Mucr. krožnica, tek planeta Merkurja, herba Mercurialis Ca., Ap. h. ali samo mercurialis Plin. (bot.) golšec, (starejše) usačnica, usačna zel; subst. Mercuriālēs -ium, m merkurijáli, skupščina trgovcev v Rimu, ustanovljena l. 495: Ci. ep.

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

Myonnēsus (Myonnēsos) -i, f (Μυόννησος) Mionéz

1. m rt in mesto na obali Jonije, kjer so Rimljani l. 190 premagali Antioha: L.

2. f otok blizu Efeza: Plin.

Odyssēa -ae, f

1. Odiséja (gr. Ὀδύσσεια) Homerjeva pesnitev o Odisejevih dogodivščinah na poti na rodno Itako: O., Aus.; tudi lat. prevod te pesnitve (prevedel jo je Livij Andronik): Ci., Gell. — Mlajša soobl. Odyssīa -ae, f: Varr., Sen. ph., Petr.

2. rt na jugovzhodni Siciliji blizu Pahina: esse naves in portu Odysseae Ci.

Pīraee͡us ali Pīraeĕŭs -eī, acc. -eum in -ĕa (Πειραιεύς), lat. Pīraeus -ī, m Pirêj, rt pri Atenah, na katerem je Temistokles zgradil atensko pristanišče: Pl., Ter., Ci., Cat., N., L., Plin., Vitr., Q., Fl., Iust., Gell. idr. Pristanišče so tvorili trije zatóki (manjši zalivi): Aphrodisium (Ἀφροδίσιον), Zea (Ζέα) in Cantharus (Κάνϑαρος); od tod triplex Piraei portus N., multiplices Piraei portus munitiones Vell.; pesn. obl. pl. n: Piraea tuta O. — Od tod adj. Pīraeus 3 pirêjski: Mel., litora O., litus Sil.

polotok samostalnik
(ozek del kopnega) ▸ félszigetČeprav je Atos polotok, je dostop možen le na en način: z ladjo. ▸ Annak ellenére, hogy az Athosz egy félsziget, csak egy módon közelíthető meg: hajóval.
Sopomenke: zemeljska ožina, ožina
Povezane iztočnice: Sinajski polotok, Skandinavski polotok, Antarktični polotok, Korejski polotok, Krimski polotok, Malajski polotok, Kalifornijski polotok, Pirenejski polotok, Peloponeški polotok, Indijski polotok, Iberski polotok, Iberijski polotok

pulcher (pulcer) -chra (-cra) -chrum (-crum) (stlat. polcher; etim. nedognana beseda (tudi njen osnovni pomen ni ugotovljen); nekateri jezikoslovci jo povezujejo z gr. περκνός pisan, barvit, indoev. kor. *perk- pisan [pri primitivnejših ljudstvih = lep], lat. osnovna obl. *polk-ros (starejše *pelk-ros), disimilirano iz *perk-ros; domnevi o osnovni obl. *po-li-cro-s iz polīre in *pol-cro-s iz pollēre sta ovrženi, domneva o etr. izboru pa ni dokazljiva)

1. lep, zal, mičen, ljubek, brhek, brdek, čeden, postaven (o živih in neživih subj.): Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Val. Fl. idr., o puerum pulchrum Ci., pulchrae turpesque puellae O., Proserpina V., matre pulchrā filia quā pulchrior alter non fuit Aenaeadûm V., formā pulcherrima Dido V., pulcherrime rerum O. ti najlepši na svetu, pulcher corpore O., pulcro corpore creti Lucr., pulcher hortus O., domus Plin. iun., quin (sc. potest esse) aspectu pulchrius? Ci., pulcherrima totius Galliae urbs C.; pesn. pogumen, hraber, junaški, herojski, boder: satus Hercule pulchro V., proles pulcherrima bello V.

2. metaf.
a) lep = izvrsten, krasen, sijajen, slaven, odličen: H., Lucr., Plin., Sil. idr., exemplum C., facinus S., mors V., origo Caesaris V., fractus victoriae Ci., manu pulcher Fl. odlikujoč se z osebno hrabrostjo, nihil virtute pulchrius Ci. ep., pulcherrima classis S., pulcherrimum factum Ci., pulcherrima consilia V., res publica ex pulcherrimā pessima facta est S.; z gen.: pulcherrimus irae Sil. zaradi jeze; pogosto pulchrum est z inf. (naspr. turpe est): Pr. idr., pulchrum est bene facere rei publicae S., pulchrum mori in armis V., pulchrum est digito monstrari Pers., videre, ne, ut illis pulcherrimum fuit tantam vobis imperii gloriam tradere, sic vobis turpissimum sit, quod accepistis, tueri et conservare non posse Ci.; iron.: cui pulchrum fuit in medios dormire dies H.; tako tudi pulchrum ducere ali putare z inf.: turpe ducet cedere pari, pulchrum superasse maiores Q., qui me teste pati vel quae tristissima pulchrum Romanumque putant Lucan.
b) udoben, ugoden, srečen, vesel: dies H., victoria Iust., exitus Fl., ne pulchrum se ac beatum putaret Ci. da bi se ne imel za srečnega in blaženega. — Kot nom. propr. Pulcher -(e)rī Púlher = Lepi, rimski priimek, npr. P. Claudius Pulcher Publij Klavdij Pulher: L., Clodius Pulcher Klodij Pulher: Val. Max.; Pulchri promuntorium (= Mercurii promunturium) Pulhrov rt, severovzhodno od Kartagine: L. — Adv. pulchrē

1. lepo, krasno, izvrstno, odlično: dicere Ci., facere N., negare Ph., asseverare Ci. izvrstno, omnia a naturā pulcherrime regi Ci., phalerae pulcherrime factae Ci.

2. occ. (prav, zelo) dobro: Sen. ph. idr., macerare, callere Ter., intellegere Ci., placere O., nosse aliquem H., Plancus ap. Ci. ep., vendere Pl. dobro, drago, conciliare Pl. dobro (poceni) kupiti, narediti dober nakup, skleniti dobro kupčijo, mihi pulchre est ali pulchre est mihi Ci., H. = pulchre sum Pl. ali pulchre convenit Cat. dobro (udobno) mi je, dobro (lepo) se imam; kot pritrjevalni vzklik lepo!, izvrstno!, krasno!, (zelo) dobro!, super!, odlično!: Ter., clamabit: pulchre, bene, recte! H.

3. iron. lepo = docela, dodobra, dočista, čisto, povsem, popolno, popolnoma: peristi pulchre, pulchre occĭdi Pl., pendebit hodie pulchre Pl.

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.