Franja

achtbändig v osmih zvezkih, knjigah

bibliophagist [bibliɔ́fədžist] samostalnik
ki "požira" knjige, ki tiči v knjigah

book-work [búkwə:k] samostalnik
delo po knjigah (brez eksperimentov)

bookworm [búkwə:m] samostalnik
knjižni molj, človek, ki nenehno tiči v knjigah

browse² [brauz] prehodni glagol & neprehodni glagol
smukati listje, pasti se
figurativno brskati, listati po knjigah, brati

comptabiliser [-ze] verbe transitif vknjižiti, voditi v knjigah

compulsare v. tr. (pres. compulso) brati, listati; poiskati v knjigah, v dokumentih

dreibändig v treh knjigah/zvezkih

mehrbändig v več knjigah/zvezkih

pòknjiški prisl. knjiški, bukovski, kot v knjigah: govoriti poknjiški; tumačiti neko pitanje poknjiški

sap³ [sæp]

1. samostalnik
sleng guljenje (učenje), piljenje; gulež, pilež; garanje, muka, težko in enolično delo

2. neprehodni glagol
guliti se, piliti se, sedeti vedno pri knjigah

zwölfbändig v dvanajstih knjigah/zvezkih

Anticatō -ōnis, m (hibrid ἀντι-Catō) Antikaton, „Protikaton“, satirično Cezarjevo delo (v dveh knjigah) proti Ciceronovemu slavilnemu spisu Katonu Utičanu: Q., Gell., ut dixit Caesar in priore Anticatone Caelius ap. Prisc. v prvi knjigi svojega Antikatona; pl. Anticatones (glede na dve knjigi tega spisa): Iuv., Suet.

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

batina samostalnik
1. ponavadi v množini, neformalno (močan udarec) ▸ verés, ütésŠtirinajst dni so stavkali učitelji, demonstrirali in dobili veliko batin od policije. ▸ A tanárok 14 napig sztrájkoltak, tüntettek, és közben a rendőrök sokszor megverték őket.

2. neformalno, grobo (moški spolni ud) ▸ dorong, fütykös
Tipa, ki leze k njej, z eno roko prime za tiča, ki začne iz poltrdega stanja nemudoma vzhajati v čvrsto batino. ▸ Az egyik kezével megragadja a felé kúszó fickó farkát, ami félkemény állapotból azonnal elkezd kőkemény doronggá merevedni.

3. neformalno (kazen; težave) ▸ ütés
Zakaj je batina udarila ravno po knjigah, ki se že itak težko prodajajo, ni vedel nihče. ▸ Hogy az ütés miért éppen az amúgy is nehezen eladható könyveket érte, azt senki sem tudta.

4. (palica) ▸ bot, dorong, husáng
Naivnež, kakršen sem, takrat nisem posumil, da ta prijazni, nasmejani obraz za hrbtom skriva batino. ▸ Amilyen naiv vagyok, akkor még nem sejtettem, hogy ez a barátságos, mosolygós arcú ember egy botot rejteget a háta mögött.

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

Caelius 3 Celij(ev)

I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

— II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.

carbasus -ī, f in (heterocl. pl.) carbasa -ōrum, n (gr. ἡ κάρπασος, τὰ κάρπασα bombaž) bombaž, bombaževina, bombažna tkanina, muslin: Cat., Plin., corpora usque ad pedes carbaso velant Cu., carbasa Cu. obleka iz muslina; pesn. tkanina, tanko platno, prtenina; kot oblačilo: eum velabat carbasus V., carbasus alba Pr.; v pl.: Lucan., Stat. idr., obstrusaque carbasa pullo Naides... habuere O. (gl. pullus 3., candentis carbasa lini Val. Fl.; jadro, jadrovina: inflatur carbasus austro V., praebebis carbasa ventis O., venturis conponere carbasa ventis Lucan., subducere carbasa O. ali carbasa substringere Mart.; pregrinjalo v gledališču: carbasus intenta theatris Lucr.; platno za knjige: custos Romani carbasus aevi Cl. (o Sibilinih knjigah). — Adj.: carbasa lina Pr. batistast muslin.

Opomba: Carbasus, m: Val. Max., Prud., Amm.

celsus 3, adv. -ē (gl. *cellō¹)

1. kvišku moleč, štrleč in od tod vznesen, vzvišen, visok: quae (natura) primum eos (homines)... celsos et erectos constituit Ci., c. vortex montis Ci., Appenninus, Acherontia H., turres H., O., arx., Capitolia, urbs, puppis V., collum, remigia O., celsus in cornua cervus O. s štrlečim rogovjem, laetitia vitium celsius evagatur Col., celsius assurgere Cl. ali consurgere Amm.; z abl.: celsus haec corpore... dicebat L.

2. pren.
a) po dostojanstvu visok, vzvišen: eques Stat., senatus ali senatūs turba Sil., sedes celsissima dignitatis et honoris Ci., celsae natorum aequavit honori Stat. visokorodnih (drugi berejo: celso... honore), celsius evocari Col.
b) v duševnem oziru velikosrčen, velikodušen, velik: celsus et erectus et ea, quae homini accidere possunt, omnia parva ducens Ci., celsus (po drugih celsā) mente Sil., quo generosior celsiorque est Q.; occ. v slabem pomenu: visok, prevzeten, ohol, ošaben: erectum et celsum vagari toto foro Ci., celsi et spe haud dubia feroces L., celsi praetereunt austera poëmata Ramnes H., celsus profatur Sil. — Kot ime več rim. rodov Celsus -ī, m Celz, poseb.

1. C. Cels. Albinovanus Gaj Celz Albinovan, Horacijev prijatelj, lirski pesnik, ki je kot scriba spremljal Tiberija na njegovem pohodu v Armenijo (l. 20): H.

2. A. Cornelius Cels. Avel Kornelij Celz, sloveči zdravnik in učenjak v Tiberijevem času, napisal je enciklopedično delo (Artes) v 20 knjigah, od katerih je ohranjenih samo 8 (VI.—XIII.) de medicina: Col., Q., Veg.

3. P. Iuventius Cels. Publij Juvencij Celz, oče in sin, oba izvrstna pravnika, oče v Vespazijanovem času: Dig., njegov slavnejši sin v času Trajana, Domicijana in Hadrijana: Plin. iun., Ulp. (Dig.)

charta (carta) -ae, f (gr. ὁ χάρτης)

1. list iz egipt. papirusove rastl., papirus: Varr. ap. Plin., Lucr., Plin. idr., charta dentata Ci. ep. zglajen papirus, bibula Plin. iun. pivnik, calamum et chartas et scrinia posco H., chartis illinere aliquid H. načečkati kaj, quidquid chartis amicitur ineptis H. kar se zavija v umazan papirus, digitis charta notata meis O., aversa in inversa charta Mart. (nav. nepopisana) narobna stran papirusa, transversa ch. Suet. velika poprečna pola, alii vitrum conflant, ab aliis charta conficitur Vop. drugi so papirarji, ante chartarum et membranarum usum Hier.

2. met.
a) papirusov trs, papirusovec: chartae usus Plin.
b) popisan papirus, spis, pismo, pesem, knjiga: Lucr., Tib., Pers., Sid., chartae quoque... obsoleverunt Ci., ne charta nos prodat Ci. ep., nullus in hac charta versus amare docet O., si chartae sileant H. pesmi, chartae Graecae H. spisi, chartae Arpinae Mart. Ciceronovi spisi, tribus chartis Cat. v treh knjigah, chartae annales Prud.

3. pren. tenek list, ploščica: plumbea Suet.