Franja

žárek -rka m zraka, zrak: sončni, toplotni žarek, rentgenski -i
rendgenske zrake; -i beta, -i gama ili beta -i, gama -i; infra rdeči -i
infra crvene zrake, infra crveni zraci; žarek upanja
zračak nade; lomljenje -ov
lom zraka, refrakcija

aēreo

A) agg.

1. zračen, iz zraka:
spazio aereo zračni prostor

2. lahen, lahek:
veli aerei lahne tančice

3. neosnovan, prazen:
discorsi aerei prazne besede

4. bot. zračen:
radici aeree zračne korenine

5. zračen, letalski:
navigazione aerea zračna plovba
linea aerea letalska linija
flotta aerea letalska flota
posta aerea letalska pošta
difesa aerea voj. protiletalska obramba

B) m

1. (aeroplano) letalo:
aereo a elica motorno letalo
aereo a reazione reaktivno letalo
aereo supersonico nadzvočno letalo
aereo civile civilno letalo
aereo militare vojaško letalo
aereo da bombardamento bombnik
aereo da caccia lovsko letalo
aereo da ricognizione izvidniško letalo
aereo da turismo športno letalo
in aereo z letalom
prendere l'aereo potovati z letalom

2. radijska antena

aériforme [-fɔrm] adjectif ki ima lastnosti zraka

āërinus 3 (gr. ἀέρινος; prim. āēr)

1. zračen: compedes Varr. ap. Non.

2. barve zraka, sinji: oves Tert.

āërius (āëreus) 3 (gr. ἀέριος)

1. zračen: Iris V., aurae H. ali venti Cat. nebesni vetriči, nubes ali sedes V. nebesni oblaki, aëriae domus H. nebesni prostori, zračno domovje, vzdušje, aërius cursus O. po zraku, aërias vias carpere O. po zraku leteti, aëria avis O. ali aëriae grues V. ali volucres Lucr. visokoleteči, tako tudi: quorum (generum animantium)... alterum pennigerum et aërium Ci.; aër. mel V. nebesni (po mnenju starodavnikov, da pada med z neba kot rosa, ki jo čebele le nabirajo).

2. zračen = v zrak moleč, nebotičen, visok: Alpes V., O., mons, rupes, arces Phaeacum, quercus, ulmus V., cornua (caprae) O., cacumen, cupressus Cat., vertex montis Tib., clamor Stat. do neba udarjajoče.

3. pren.
a) barve zraka, sinji: color Tert., vestes Vulg.
b) zračen = prazen: spes Arn.

aerodyne [ɛ́ərədain] samostalnik
letalo, ki je težje od zraka

aerofàgija ž aerofagija, požiranje zraka

aerofotografia f

1. aerofotografija, fotografiranje iz zraka

2. posnetek iz zraka

aerofotogramma m (pl. -mi) geodez. posnetek iz zraka (za izdelavo kart)

āëroīdēs -is, m (gr. ἀεροειδής) zraku podoben, barve zraka: berylli Plin.

āëromantīa -ae, f (gr. *ἀερομαντεία) vedeževanje iz zraka: Isid.

āëromantis, m (gr. *ἀερόμαντις) vedeževalec iz zraka: Serv.

āërophobus -ī, m (gr. ἀεροφόβος) boječ se zraka: Cael.

aerozagađénje s onesnaženje zraka

air-passage [ɛ́əpæsidž] samostalnik
prevoz po zraku; prepust zraka; zračna cev

aspirácija ž (lat. aspiratio)
1. aspiracija, težnja, želja za čim
2. lingv. izgovarjanje s pridihom: aspiracija u grčkom jeziku
3. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
4. med. izsesavanje, vsesavanje

ausblasen^* pihanje zraka

choke¹ [čouk]

1. prehodni glagol
dušiti, daviti, mašiti
tehnično zapreti dovod zraka
figurativno ovirati, motiti

2. neprehodni glagol
(za)dušiti se zadaviti se

deflation [di:fléišən] samostalnik
izpuščanje zraka; zmanjšanje denarnega obtoka, deflacija

dégonflé, e [-gɔ̃fle] adjectif splahnel, izpraznjen, brez zraka; figuré strahopeten, mevžast; masculin mevža

pneu masculin dégonflé prazna pnevmatika