Franja

zniža|ti se (-m se) zniževati se sich verringern, zurückgehen; gladina vode, cene: sinken, tlak: nachlassen, sinken, abfallen; drosseln

baisser [bɛse] verbe transitif znižati, spustiti (dol); povesiti; utišati (radio); verbe intransitif znižati se, upasti, pojemati; oslabeti, pešati, popustiti

se baisser pripogniti se, skloniti se
baisser les prix znižati cene
baisser l'oreille (figuré) povesiti glavo
baisser les bras priznati svoj poraz v borbi, v tekmi; ne se večboriti
baisser le nez biti zmeden, osramočen
baisser pavillon devant quelqu'un (figuré) priznati svoj poraz
baisser le ton (figuré) znižati ton, postati manj aroganten
ma vue baisse vid mi peša
il a bien baissé moči mu zelo pešajo, gredo h koncu
le baromètre baisse barometer pada
le vin a baissé cena vina je padla
se jeter tête baissée contre l'obstacle slepo, brez premisleka se vreči proti zapreki
il n'y a qu'à se baisser pour les ramasser, pour en prendre tega je mnogo, velika množina, na pretek

be down neprehodni glagol
živeti v revščini
astronomija zaiti; znižati se (cene); poleči se; ležati bolan; biti slabe volje, potrt

be down and out propasti
be down on s.o. preganjati, ne marati koga

calare

A) v. tr. (pres. calo)

1. spustiti, spuščati:
calare un secchio nel pozzo spustiti vedro v vodnjak
calare le vele spustiti jadra
calare il sipario pren. prenehati (dejavnost)
calare le brache pren. pog. prestrašiti se, v hlače se podelati
calarla a qcn. pren. zagosti jo komu

2. (pri pletenju) spustiti, spuščati

3. igre vreči karto

4. mat.
calare la perpendicolare začrtati pravokotnico

B) v. intr.

1. spustiti, spuščati se; vpasti, vpadati:
i lupi affamati calano al piano lačni volkovi se spuščajo v dolino

2. padati; upadati, pojemati, znižati se; manjšati se:
è calato di peso, volume, lunghezza, durata znižala se je teža, prostornina, zmanjšala se je dolžina, trajanje
la benzina è calata bencin se je pocenil
è calato nella stima upadel mu je ugled

3. zaiti, zahajati:
il sole cala sonce zahaja

C) ➞ calarsi v. rifl. (pres. mi calo) spustiti, spuščati se

deepen [dí:pən]

1. prehodni glagol
poglobiti, znižati; potemniti

2. neprehodni glagol
poglobiti se; znižati se; potemneti; prizadevati si

dēscendō -ere -scendī -scēnsum (dē in scandere)

I.

1. dol iti (priti, prihajati, stopiti), spustiti (spuščati) se: consul se cum praesidio descensurum esse dixit Ci., descendere (namreč z voza) uxorem ac pueros iussit L. Izhodišče z adv.: d. inde Pl., alicunde Tert.; z abl. (s česa): equo S. fr. razjahati, aggeribus Alpinis V., caelo V., H., O., Castalio antro O., plaustro Val. Max.; s praep.: de Palatio Ci., de Capitolio, de tribunali, de caelo L., caelo ab alto V., ex equo Ci. ali ex equis L. - Smer: huc N., illuc Gell., illo Sen. ph. tjakaj, in Piraeum N., in naves C., in flumen Cu., ad naviculas nostras Ci., ad mare H., ad inferos Sen. ph., ad litus Suet., Ostiam d. Suet. pluti; pren.: descendere ad ipsum ordine perpetuo O. zasledovati do njega samega; pesn. z dat.: d. nocti Sil. v noč podzemlja, Erebo Sil.

2. occ.
a) voj. dol (navzdol), t. j. z gorskega v nižinski svet, s hribov v dolino, iz središča dežele proti obali iti, korakati, napotiti se: Xerxes in Graeciam descendit N., d. ex superioribus locis in planitiem C., in aequum locum C., in aequum L., Sabinum exercitum praedatum in agros Romanorum descendisse L., d. ad Alexandriam L., ab Alpibus V., in Phoenicen Cu.; brezos.: descensum est in aciem, in campum L.
b) in forum (redk. ad forum) descendere L. dol na trg iti, priti, prihajati (ker so bile hiše v Rimu večinoma na gričih, forum pa v nižini); tudi abs.: hodie non descendit (sc. in forum) Antonius Ci. danes Antonija ne bo na trg, mirari primo, quod non descenderet (sc. in forum) tribunus L., se … cum armatis descendisse L.; podobno: descendere in rostra Ci., in campum (Campum, sc. Martium) H., ad comitia Suet.
c) leči (legati) z žensko ali moškim (zaradi spolne združitve): Cat. (CXII, 2), Iuv. (XI, 164).

— II. pren.

1. (o stvareh)
a) (o gorah, gozdovih, stavbah) spuščati se, zniževati se: mons descendit in aequum O., montis altitudo descendit Sen. ph., caeduae silvae cum ipso monte descendunt Plin. iun., theatrum ingentibus rimis descendit et hiat Plin. iun. se pogreza.
b) (o vodovju) α) dol (navzdol) teči, izli(va)ti se, razli(va)ti se: d. ex Cerauniis montibus, Nilus descendens, Nilus diu simplex saevusque descendit Mel., mare intumescit et in campos descendit Cu., d. in pontum Sil. β) upasti (upadati): non magis ablatis umquam descenderit aequor, quam nunc crescit, aquis Lucan., subeat crebro descendatque Plin. (o vodovodu).
c) (o črevesni vsebini) = izločiti (izločati), iztrebiti (iztrebljati) se: olera celeriter descendunt Cels., quod descendit Cels. iztrebki, si cibus non descendat Plin.
č) (dol) pasti (padati), odpasti (odpadati): descendit fulmen in terram Plin., uvae descendunt Varr.
d) (o oblačilih, laseh) (valovito) spuščati se, prosto padati: sinus vestis … descendit infra genua Cu. sega, capilli descendentes ab aure Petr.
e) (o orožju) uperiti se, zariniti se, prodreti (prodirati): ferrum in corpus descendit L., totum descendit in ilia ferrum O., in caput descendit arundo Lucan., in iugulos gladii descendebant Fl.; od tod pren.: quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S. je globlje v srce prodrla, non prius … curam in animos patrum descensuram (esse) L. da se očetom skrb ne bo prej prikradla v srce, qui (deorum metus) cum descendere ad animos … non posset L., quaecumque in animum descenderunt Sen. rh., toto descendit corpore pestis V. se je razpasla, si quid … scripseris, in Maeci descendat iudicis aures H. pridi … Meciju na uho.
f) (o glasovih in zlogih) spuščati se, zniž(ev)ati se, padati: vox attollitur concitatis affectibus, compositis descendit Q., syllabae leniores, quae a longis in breves descendunt Q.; est … quiddam … quoque (= et quo) tamquam sonorum gradibus descenditur Ci. spušča se kakor po tonski lestvici.

2. (o osebah)
a) v kaj poda(ja)ti se, spustiti (spuščati) se, za kaj odločiti (odločati) se, na kaj prista(ja)ti, v kaj privoliti, do česa poniž(ev)ati se: in certamen, ad ludum adulescentium, ad accusandum, ad inimicitias, ad omnia Ci., ad vim atque arma, ad verborum contumelias, ad eiusmodi consilium, ad sententiam alicuius, ad innocentium supplicia C., preces d. in omnes V., d. ad preces Sen. tr., in causam, ad extremum (ultimum) auxilium L., ad praemia H., ad curas Plin. iun., in foedissimum vitae genus Iust.; brezos.: eo contemptionis descensum, ut … T.
b) (po rodu) od koga izhajati, izvirati: a patriciis Dig., a Metellis Lamp.; od tod subst. pt. pr. dēscendentēs -ium, m sorodniki spodnje vrste (naspr. ascendentes): Paul. (Dig.); pren. (o stvareh) izvirati, prihajati: ratio … a Platone descendens Plin.

3.
a) descendere ab aliquo od koga odstopiti (odstopati): quantum ille ab antiquis descenderat Q.
b) in sese descendere = sam sebe preizkušati: nemo in sese temptat descendere Pers.
c) descendere ad aliquid (o draguljih) čemu podoben biti, na kaj spominjati: d. ad hyacinthos Plin.

Opomba: Star. pf. dēscendidērunt: Lab. ap. Gell.

dip¹ [dip]

1. prehodni glagol (in, into)
potopiti, pomočiti, pomakati; pobarvati (from, out of)
črpati, zajemati; spustiti (zastavo)

2. neprehodni glagol (in, into, under)
potopiti, potapljati se; nagniti, spustiti se; zniž(ev)ati se; padati (into)
pokukati

to dip deeply into one's purse globoko seči v žep
to dip up zajeti
to dip one's pen in gall žolčno pisati
to dip into a book prelistati knjigo
to dip headlights zasenčiti avtomobilske luči
to dip the flag spuščati in dvigati zastavo v pozdrav

flatten [flǽtn]

1. prehodni glagol
sploščiti, zravnati; pogum vzeti, oplašiti; oslabiti; potreti
glasba znižati noto

2. neprehodni glagol
sploščiti se; umiriti se, oslabeti; postati neokusen (pivo)
glasba znižati se (nota)

to flatten out izravnati se; zravnati z zemljo (naselje); razvaljati, sploščiti
to flatten s.o. out popolnoma koga premagati
aeronavtika to flatten out the glide zmanjšati kot spuščanja

herabsinken^* povesiti se, spustiti se; Erwerbsfähigkeit: znižati se

ribassare

A) v. tr. (pres. ribasso) nižati, znižati

B) v. intr. znižati se

sink^*2 [siŋk]

1. neprehodni glagol
(po)toniti, potopiti se, utoniti; upasti (o reki), znižati se, zmanjšati se; padati (cene); pasti (ugled); zaiti (sonce); spustiti se na zemljo (mrak); usesti se; ponehati (vihar); vpiti se (barva); pogrezniti se, udirati se, sesesti se; pasti (into v)
slabeti, giniti, onemoči, bližati se koncu; podirati se, rušiti se; podleči, kloniti; veniti, hirati, propadati

2. prehodni glagol
potopiti (ladjo), pogrezniti, uničiti, pokvariti, povesiti (glavo); znižati, spustiti dol (cene); vrtati, dolbsti (vodnjak, luknjo); vrezati (žig itd.); pustiti ob strani, ne posvečati pozornosti (čemu); pozabiti (prepir); neugodno naložiti (kapital), izgubiti (denar); skrivati, prikriti, zamolčati

sink or swim! ali plavaš (se rešiš, prideš na zeleno vejo), ali pa utoneš!
here goes, sink or swim zdaj gre za biti ali ne biti
to sink beneath the burden kloniti, zrušiti se pod bremenom
her cheeks have sunk lica so ji upadla
to sink all considerations na nič se ne ozirati, iti prek vsega
the dagger sank in to the hilt bodalo se je zadrlo do držaja
to sink a die izrezati žig
to sink one's differences odložiti ali poravnati svoje spore
the dye sinks barva se vpija
he sank in my estimation padel je v mojih očeh (moji cenitvi)
this event sank into my mind (memory) ta dogodek se mi je globoko vtisnil v spomin
to sink an important fact zamolčati (izpustiti, ne omeniti) važno dejstvo
to sink into the grave zgruditi se v grob, umreti
this ground sinks little by little ta tla se polagoma ugrezajo
she sank her head in her hands povesila je glavo v roke
to sink one's individuality ne poudarjati svoje osebnosti
to sink into insignifcance postati nepomemben
to sink one's own interests pozabiti na (žrtvovati) svoje lastne interese, biti nesebičen
to sink on one's knees spustiti se (pasti) na kolena
the light is sinking svetloba pojema
the old man is sinking rapidly starček rapidno slabi, hira
to sink money vložiti svoj denar v nekaj, iz česar ga ni lahko dobiti; izgubiti svoj denar pri takem poslu
to sink one's money in a life annuity naložiti svoj denar v dosmrtno rento
to sink into oblivion (poverty) pasti (priti) v pozabo (v revščino)
to sink an oil-well izvrtati petrolejski vrelec
to sink a post zabiti drog v zemljo
to sink the prices znižati cene
to sink a ship potopiti ladjo
to sink the shop ne govoriti o strokovnih stvareh; tajiti, skrivati svoj poklic
to sink into a deep sleep pogrezniti se v globoko spanje
his spirits sank pogum mu je upadel
the stain has sunk in madež je globoko prodrl
the storm is sinking vihar ponehuje
the sun sank below the horizon sonce je utonilo (zašlo) pod obzorje
to sink one's title prikriti, zamolčati svoj naslov (naziv)
to sink one's voice znižati svoj glas

sinken (sank, gesunken) padati, pasti, (niedriger werden) nižati se, znižati se; Nebel usw.: spuščati se; (absinken) pogrezati se, in Flüssigkeiten: usedati se; Flüsse, Seen: upadati; Schiff: potoniti; Sterne: zahajati, zaiti; Luftfahrt Segelflugzeug: propadati; in der Gunst/Achtung: izgubljati naklonjenost/spoštovanje; auf/in die Knie sinken pasti na kolena; nach vorn sinken pasti naprej

srózati srôzām
I.
1. spustiti, odvihati: izišla je iz sobe zasukanih rukava koje je zaboravila da sroza
2. s silo vreči z višjega položaja: revolucija ga srozala s položaja ministra
3. znižati: srozati čiji ugled
4. ponižati: ovakva sramota srozala je čitavo društvo
II. srozati se
1. pasti, zlesti navzdol, zdrkniti navzdol: jedna mi se čarapa srozala
2. znižati se: prihodi mu se veoma srozali
3. zgruditi se: ona se nemoćna srozala na stolicu
4. zrušiti se: putnik se, ne pazeći na put, srozao u provaliju
5. ponižati se: u ljutini srozao se ispod životinje

понижаться, понизиться zniž(ev)ati se; padati, pasti

sedeō -ēre, sēdī, sessum (indoev. kor. *sed- sedeti; prim. skr. sad- sesti, sádas- sedež, sīdati [on] sedi, umbr. sersitu = sedeto, sersi = sēde, zeref, seref = lat. sedēns, lat. sēdēs, sedīle, sēdāre, sīdere, sella, gr. ἕζω posadim in ἕζομαι usedem se, sedam [iz *σέδω, *σέδομαι), ἕδος, ἕδρα sedež, sl. sesti, sedeti, sl. saditi, got. satjan = stvnem. sezzen = nem. setzen, got. sitan = stvnem. sizzen = nem. sitzen)

I. (o živih bitjih)

1. sedeti; abs.: lumbi sedendo mi ... dolent PL., cum tot summi oratores sedeant CI., supplex ille sedet PR.; pass. sedērī = jahati se: animalia sedentur P. VEG.; pass. brezos.: sedetur, ambulatur VARR., cum sedeatur, ambuletur GELL. Na vprašanje kje? s krajevnimi adv.: illic TER., istic PL., hic stant ambo, non sedent PL.; od Avgustove dobe naprej z abl.: carpento, sede regia, sella curuli, eburneis sellis L., equo L. EPIT., CU., MART., vehiculo CELS., humo nuda, theatro curvo O.; klas. s praep. in z abl.: PL., TER., H., PLIN. idr., in equo, in sella, in solio CI., in cubiculo L., PLIN. IUN., in vestibulo aedium L., in ara N., cornix ... in viridi garrula sedit humo O., musca in temone sedit PF.; z drugimi praep.: inter ancillas PL., pro aede Castoris CI., ad (apud) focum CI., ante focos O., ante fores TIB., per iuga V., sub arbore O., post me gradu uno H., propter murum IUST.

2. occ.
a) (kot oblastnik pri posvetovanju) sedeti, biti na posvetu, udeležiti (udeleževati) se posveta, imeti zasedanje sveta, imeti sejo, zasedati, (kot sodnik na sodnem stolu) sedeti, pri sodbi, pri (na) pravdi sedeti, imeti (voditi) sodni proces, soditi: Scaevola (sc. tribuno) in rostris sedente CI., si idcirco sedetis CI., ne eius rei causā sedisse videatur (sc. Appius) L., sedere pro tribunali PLIN. IUN., sedebant centum et octoginta iudices PLIN. IUN., iudex sedens adhuc atque audiens Q., sedebat ipse atque innocentes igne torrebat LACT.; o predsedniku: sedente Claudio T.; o (pretorjevih) prisednikih: nobis in tribunali praetoris urbani sedentibus CI., utinam sederet in consilio Pisonis CI.; o zagovorniku: incumbere advocato adversis subselliis sedenti contumeliosum Q.; o pričah: dicendo contra reum, cum quo sederit Q. Pogosto s predik. določilom: eius igitur mortis sedetis ultores CI., modo vos iidem in Aulum Gabinium iudices sedistis CI., a quibus si qui quaereret, sedissentne iudices in C. Fabricium, sedisse se dicerent CI., sedeo iudex inter filios L., sedissem forsitan unus de centum iudex in tua verba viris O., Minos sedit arbiter Orci PR., hinc iudex inter illos sedit simius PH.
b) (o blodnicah, prostitutkah, kurbah): prostat et in quaestu pro meretrice sedet O. se kurba, deluje kot kurba (blodnica).
c) (= desideo) sedeti na stranišču: MARC. (prim. sordido in loco sedere VAL. MAX.).

3. metaf. muditi se kje, bivati, osta(ja)ti, obstati: PL. idr., in oppido VARR., in villa totos dies CI. EP., Corcyrae CI. EP., sedemus desides domi L., sedit, qui timuit H. je mirno ostal doma; occ.
a) mirno, brezdelno, brezposelno sedeti, biti nedejaven, praznovati, držati roke križem, postavati: tu sedes et quiescis? CI., sedetis et oscitamini CORN., isdem consulibus sedentibus atque inspectantibus lex lata est CI.; preg.: compressis, quod aiunt, manibus sedere L.
b) pri žrtveniku kakega božanstva moleč, proseč, časteč čakati na božji izrek ali božjo pomoč (= gr. ἵζειν, ἱζάνειν): meliora deos sedet omnia poscens V., divûm amplexae simulacra sedebant V., sedet Phariae sistris operata iuvencae O. kot častilka; podobno: ad tumulum fugiam supplexque sedebo TIB., custos ad mea busta sedens PR.
c) čakati (pred vrati svoje ljubimke): frustra credula turba sedet TIB.
d) (o ženskah) sedeti doma = živeti tiho, živeti ločeno (umaknjeno, odmaknjeno) od sveta: an sedere oportuit domi virginem tam grandem ...? TER., neque sedet (sc. femina) nisi in inferiore parte aedium N.
e) (kot voj. t. t.) v vojni mirno ali brezbrižno čakati, biti miren, mirovati, biti nedejaven, ne ukrepati, taboriti, taborovati, (o)stati v taboru (ostrogu): VAL. MAX., IUST. idr., apud hostes PL., illico NAEV. FR., contra aliquem CA. FR., ad Trebiam L., Arretii ante moenia L., tam diu uno loco N., montana circum castella in armis V.; abs.: sedendo et cunctando bellum gerere L., sedendo expugnare urbem L.; preg.: vetus proverbium quod est: Romanus sedendo vincit VARR. –

II. metaf. (o neživih subj.)

1. usesti (usedati) se, posesti (posedati) se, (po)vesiti se, povesiti (povešati) se, nagniti (nagibati) se, znižati (zniževati) se: Q. idr., sederunt medio terra fretumque solo O., rupti aliqui montes tumulique sedere S. AP. ISID., sedet nebula densior campo quam montibus L., tam gravia, ut depressa sederent LUCR., sedisse immensos montes T., (sc. libra) nec hac plus parte sedet nec surgit ab illa TIB.; o jedeh, ki so se v želodcu „polegle“ in ga ne težijo: memor ... escae, quae ... tibi sederit H. ki ti je „sedla“ = teknila; occ.
a) (o krajih) znižati (zniževati) se, biti v ravnini (ravni, nižini), v ravnini se razprostirati: sedet Merania SIL., campo Nola sedet SIL., proxima pars urbis celsam consurgit in arcem mediisque sedent convallibus arva LUCAN., qua molle sedens in plana Cithaeron porrigitur STAT.
b) (o rastl.) nizko ali v širino rasti (se razrasti, se razraščati): lactuca sedens (= sessilis) MART.

2. pren. (o čustvih, strasteh) odleči (odlegati), poleči (polegati) se, umiriti (umirjati) se, ponehati (ponehavati, ponehovati), popustiti (popuščati), (u)blažiti (ublaževati) se: sedit rabies feritasque famesque STAT., his dictis sedere minae SIL.

3.
a) tičati, obtičati, zapičiti se, zariniti se, zasaditi se, zatakniti se, globoko zadeti: librataque cum sederet (sc. glans) L., clava adversi sedit in ore viri O., in scuto centum atque viginti tela sedere FL., plagam sedere cedendo arcebat O., alta sedent vulnera LUCAN., in liquido sederunt ossa cerebro O.; (o ladjah): VITR. idr., sedet carina vado O., pars sedet una ratis, pars altera pendet in undis LUCAN.; pren.: vox auribus sedens Q. vdirajoč v ušesa.
b) (o oblačilih) prilegati se, oprijeti se, opeti se, biti prijet, biti oprijet, biti opet (naspr. dissidere): toga sedet humero Q., pars togae melius sedet Q.
c) pren. α) neizbrisno osta(ja)ti, trdno stati, biti globoko vtisnjen: PLIN. IUN. idr., sedit ingenio Cressa relicta tuo O., sarcina sedet animo O. teži srce, pallor in ore sedet O. je razlita po obrazu, amati nomen in ore sedet STAT., aliquid, quod in animo fideliter sedeat SEN. PH., sedere coepit sententia haec PLIN. veljati. β) sedet (o sklepih, odlokih, ukrenitvah) trdno stoji, (za)trdno (zagotovo) je sklenjeno, trden sklep je, trdna volja je: SIL., FL. idr., idque pio sedet Aeneae V., mihi animo fixum immotumque sedet V., sedet patribus sententia pugnae V.; z inf.: VAL. FL., tunc sedet ... Mycenas ferre iter impavidum STAT.

sīdō¹ -ere, pesn. in neklas. pf. sēdī in sīdī, sessum (iz *sis-dō, *siz-dō iz kor. *sed- (gl. sedeō); prim. skr. sīdati sedeti, gr. ἵζω (iz *σισ-δω)

1. sesti (sedati), usesti (usedati) se: ubi sidere detur O., sedit Atlantiades O., post eos, qui sederant proximi (v novejših izdajah qui sedi erant proximi), constitit Cu., imusne sessum? Ci., aliquem sessum recipere Ci., canes sidentes Plin.; na vprašanje kam?: columbae … viridi sedere solo V., (sc. columbae) sedibus optatis gemina super arbore sidunt V., bubo in culmine sedit V., in adverso limine sedit O., musca in temone sedit Ph., dicta sub arbore sedit O., corvus ei supra dextrum brachium sedit Eutr.

2. metaf. (o neživih subj.)
a) usesti (usedati) se, leči (legati), poleči (polegati) se, znižati (zniževati) se, posesti (posedati) se: sidebant campi Lucr., orta ex lacu nebula campo … sederat L. je (bila) legla na poljano = je ležala na poljani, nebulae in vallibus sedentes Plin., prius caelum sidet inferius mari H., motu terrae sedisse montes T., nec membris incussam sidere cretam Lucr., cum siderit (sc. pix) Col., esca, quae tibi sederit H. ki „se ti je usedla“, „ki ti je sedla“ = ki ti tekne, gutta sidens ad ima vasa Plin.; pren. poleči (polegati) se, uleči (ulegati) se, potihniti (potihovati), umiriti (umirjati) se, unesti (unašati) se: sidente paulatim metu T., his dictis sedere minae Sil.; occ. obtičati, obležati: cum sederit (sc. glans) L., lancea sedit femine Sil., tum queror in toto non sidere pallia lecto Pr.; poseb. kot navt. (mornarski) t.t. obtičati (o ladjah): Q., ubi eae (sc. cumbae) siderent L., an mediis sidat (sc. navis) onusta vadis? Pr., navis rostro percussa coepit sidere N. je jela obtičati = je obtičala = (menda) potapljati se, sedere carinae omnes innocuae V., ut (sc. naves) sine noxa siderent T., quo levior classis … mari … reciproco sideret T.
b) sesesti (sesedati) se, (z)rušiti se, (po)rušiti se, (po)giniti, izginiti (izginevati), propasti (propadati): sidentes in tabem spectat acervos Lucan., rogus ille deorum siderat Stat., non flebo in cineres arcem sedisse paternos Cadmi Pr.; pren.: civitatis pessum sua mole sidentis Sen. ph., sidentia imperii fundamenta Plin.

sub-sīdō -ere -sēdī (-sīdī) (—) (sub in sīdere)

1. sesti (sedati), usesti (usedati) se, posesti (se), (dol) se spustiti (spuščati), počeniti, počepniti (počepati), skloniti (sklanjati) se: subsidite omnes, quasi solent triarii Pl. ap. Varr., subsidunt Hispani adversus emissa tela ab hoste, inde ad mittenda ipsi consurgunt L., subsedit in illa ante fores ara O., se collegit in arma, poplite subsidens V., alii elephanti pedibus insistentes, alii clunibus subsidentes prolabebantur L., subsidere in genua Cu.; (o živalskih samicah, ki se parijo) (pod samcem) počeniti, počepniti (počepati), da(ja)ti se oploditi (samcu), nastaviti (nastavljati) se (samcu): mirus amor, iuvet ut tigres subsidere cervis H., equae maribus subsidere possunt Lucr.

2. occ.
a) pripraviti (pripravljati) komu zasedo, pričakati koga v zasedi, čakati koga, prežati na koga, nastaviti (nastavljati) komu zasedo ali past, loviti koga, zalezovati koga, goniti (preganjati, gnati, pojati) koga: Miloni … subsidendum atque exspectandum fuit Ci., cur (sc. Milo) neque ante occurrit … nec eo in loco subsedit … ? Ci., partem militum locis … obscuris subsidere in insidiis iussit L.; z obj. v dat.: subsidere fero Aus.; z obj. v acc.: subsidere leonem Sil., mundi regnum Lucan., insontem, copiosos homines Amm.; pesn.: devictam Asiam (nam. victorem Asiae (Troiae) = Agamemnonem) subsedit adulter (sc. Aegisthus) V.
b) obsede(va)ti = zaosta(ja)ti, kje stalno osta(ja)ti, ustaliti se kje, nastaniti (nastanjati, nastanjevati) se, naseliti (naseljevati) se: si subsidit pars aliqua (sc. apium) Varr., magna … multitudo calonum, magna vis iumentorum, quae in castris subsederat … sequitur C., subsidere in ipsa via, in Sicilia (naspr. proficisci) Ci. ep., commixti corpore tanto subsident Teucri V., subsedisse in oppido Reatino, subsedisse Nuceriae Suet.; (o stvareh) obtičati: in Nilo navicula subsedit L. epit.; pesn. na dnu obležati: extremus galeāque imā subsedit Acestes V. Akestov žreb je zadnji obležal na dnu čelade.
c) (o stvareh) posesti (posedati) se, usesti (usedati) se, (u)pasti (upadati), uteči (utekati) se, poleči (polegati) (se), znižati (zniževati) se: Sen. rh., Min. idr., Tellus subsedit paulum O., urbs subsedit Lucr., terraene dehiscent subsidentque urbes? Lucan., neque enim poterant subsidere saxa Lucr., omnis mundi quasi limus in imum confluxit gravis et subsedit funditus ut faex Lucr., quidquid faecis subsederit Col., in urina quod subsidit Plin., flumina subsidunt O. subsidunt undae V., aqua subsidit Auct. b. Alx. se useda, se izčišča, ego tum videam tales subsidere ventos Pr., iussit … subsidere valles O., qua subsederant valles Cu., oculi vehementer subsederunt Cels. so se … vdrle, so … vdrte, ille (sc. ignis), qui alimentis deficitur, suā sponte subsidit Sen. ph. se sesede, (u)pade; pesn.: iam levis obliquā subsedit Aquarius urnā O. je zašel, temptatum mollescit ebur positoque rigore subsidit digitis O. se odmika prstom, se podaja pod prsti.

3. metaf. pasti (padati), uleči (ulegati) se, nehati (nehovati, nehavati), ponehati (ponehavati, ponehovati), pojemati (pojemovati), (po)jenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati), (z)manjšati se, zmanjšati (zmanjševati) se: ne silentio subsidat, sed firmetur consuetudine (sc. vox) Q., neque ego negaverim saepius subsidere in controversiis impetum dicendi Q., hinc accidit … ut aetas, iam altioribus disciplinis debita, in schola minore subsidat Q. da omrtvi, ubi testis ac spectator abscessit, vitia subsidunt Sen. ph., subsidunt menses mulierum Plin.

Opomba: Obl. iz pf. subsīdī: subsiderat, subsidisse Amm.

abaisser [abɛse] verbe transitif spustiti dol, obesiti niže; povesiti (pogled); znižati, zmanjšati, skrajšati (enačbo); figuré ponižati

abaisser la pâte testo tanko zvaljati
abaisser le mérite kratiti zasluge
s' znižati se, poleči se; padati, pasti; figuré ponižati se
le terrain s'abaisse vers la rivière zemljišče pada proti reki
s'abaisser au niveau de quelqu'un postaviti se s kom na isto raven
s'abaisser (jusqu') à faire quelque chose ponižati se tako daleč, da ...
il s'abaisse à lui demander pardon tako globoko se ponižuje, da ga (jo) prosi odpuščanja
qui s'élève s'abaisse lastna hvala cena mala

pasti¹ (padem) padati

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
pasti na kolena auf/in die Knie sinken
pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken

2. (spustiti se) zavesa: fallen

3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert

4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen

5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen

6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen

7. pogled, senca, sum, strel: fallen

8.
pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)

10.
pasti v (planiti v) hereinplatzen
pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen

11. (priti) fallen
pasti v kremplje in die Klauen fallen
pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
pasti v nemilost in Ungnade fallen
pasti v roke in die Hand fallen
pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
pasti v ekstazo in Ekstase geraten

12. (bosti)
pasti v oči ins Auge springen, auffallen
|
figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
pasti z lune vom Mond gefallen sein
X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
pasti iz vloge aus der Rolle fallen
pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti

senken den Blick, Kopf, Fahnen usw.: povesiti; (herunterlassen) spustiti, spuščati; Preise, Zahlen, Fieber, Blutdruck usw.: znižati, die Stimme: pridušiti, utišati; sich senken spuščati se; Niere usw.: povesiti se, Löhne, steuern usw.: znižati se; Boden: spuščati se, (absinken) pogrezati se, pogrezniti se; etwas in ein Herz senken figurativ vsaditi v srce; Technik pogrezniti, povesiti, potopiti, spuščati; Metallurgie greziti; heben und senken dvigati in spuščati