Franja

zmag|a ženski spol (-e …)

1. vojska der Sieg (tudi figurativno); -sieg (bliskovita Blitzsieg, končna Endsieg, Pirova Pyrrhussieg, volilna Wahlsieg)
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung (des), figurativno die Bezwingung (des)
boginja zmage die Siegesgöttin
slavolok zmage der Siegesbogen, Triumphbogen

2. šport der Sieg, der Gewinn
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung, der Triumph über
dvojna zmaga Doppelsieg
zmaga na domačem igrišču Heimsieg
zmaga na gostovanju Auswärtssieg
zmaga po točkah der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
zmaga v eni disciplini Einzelsieg
zmaga v etapi Etappensieg
zmaga v skupni uvrstitvi Gesamtsieg
navajen zmag sieggewohnt
brez zmage sieglos
možnost zmage die Gewinnchance
nagrada ob zmagi das Sieggeld
|
gotov zmage siegessicher, [siegesgewiß] siegesgewiss
izbojevati/slaviti zmago siegen, šport einen Sieg landen, triumphieren

zmága victory (nad over), conquest; triumph

zmága na morju, pomorska zmág naval victory
moralna zmága moral victory
Pirova zmága Pyrrhic victory
sijajna zmága swingeing victory
lahka zmága (pogovorno) walkover, walkaway
odločilna zmága šport clean sweep, whitewash
boginja Zmage Victory
nagrada za zmágo reward for victory
dan zmáge victory day; (8. V. 1945) VE Day
zaupajoč v zmágo, prepričan o zmági confident of victory
pijan zmáge intoxicated (ali elated, flushed) with victory
znak zmáge trophy, (v 2. svetovni vojni) V-sign
doseči zmágo to gain (ali to win) a victory (nad over), to win (ali to carry) the day, (pogovorno) to bring home the bacon
doseči odločilno zmágo to win a decisive victory
voditi čete k zmági to lead one's troops to victory
zmága nad samim seboj to win a victory over oneself
Dan Zmage zaveznikov nad Japonsko v 2. svetovni vojni VJ-day

zmága victoire ženski spol , triomphe moški spol

zmaga po točkah (šport) victoire aux points
Pirova zmaga (figurativno) victoire à la Pyrrhus
pomorska zmaga victoire navale
pijan od zmage enivré de sa victoire, grisé par la victoire, ivre de succès
slavolok zmage arc moški spol de triomphe
doseči zmago nad kom remporter la victoire sur quelqu'un, triompher de quelqu'un

zmága (-e) f vittoria; affermazione; pren. palma, alloro:
doseči zmago conseguire la vittoria, vincere
proslaviti zmago festeggiare la vittoria, cantare vittoria
imeti zmago v žepu avere la vittoria in pugno
hitra, lahka, gladka, težka zmaga una vittoria rapida, facile, netta, sofferta
moralna zmaga vittoria morale
vojaška zmaga vittoria militare
nagrada, plačilo za zmago la palma della vittoria
šport. zmaga po točkah vittoria ai punti
pren. Pirova zmaga vittoria di Pirro

zmága ž pobjeda (-be-): zmaga nad kom; Pirova zmaga

zmága victoria f ; triunfo m

Pirova zmaga victoria pírrica
pomorska zmaga victoria naval
pijan od zmage ebrio de la victoria (ali del triunfo)
slavolok zmage monumento m conmemorativo de una victoria
doseči zmago obtener (ali alcanzar ali conseguir ali ganar) la victoria; vencer; triunfar

zmága -e ž., перемо́га -и ж.; ви́граш -у ч.

zmága -e ž victorie, biruinţă; triumf; izbândă

Pirova zmaga ženski spol der Pyrrhussieg

zmaga po točkah stalna zveza
šport (o izidu tekmovanja) ▸ pontozásos győzelem

affermazione f

1. trditev, pritrditev

2. afirmacija, uveljavitev; uspeh; zmaga:
l'affermazione di un prodotto uveljavitev nekega izdelka
un'affermazione sportiva športni uspeh

allōro m

1. bot. lovor (Laurus nobilis)

2. pren. lovorika, uspeh, zmaga, slava:
riposare, dormire sugli allori počivati na lovorikah

biruínţă -e f zmaga

conquest [kɔ́ŋkwest] samostalnik (over)
zmaga, osvojitev, podjarmljenje; zavojevano ozemlje

the Conquest osvojitev Anglije l. 1066 po Viljemu Zavojevalcu
to make a conquest of s.o. pridobiti si naklonjenost koga

conquête [kɔ̃kɛt] féminin osvojitev; pridobitev; figuré zmaga; familier osvojena oseba (ženska)

conquête du diplôme pridobitev diplome
faire la conquête de quelqu'un pridobiti koga zase
faire la conquête de quelque chose osvojiti kaj
vivre comme en pays de conquête vesti se, obnašati se kot zmagovalec, figuré nesramno se obnašati

fȅt m (t. fetih, ar.) dial. zmaga, zavzetje: od -a odkar so Turki zavzeli Bosno; -om učiniti zavzeti, osvojiti

gain² [gein] samostalnik
dobiček, korist, dobitek, pridobitev, prirastek, izboljšanje; zmaga
množina dohodki, zaslužek

love of gain koristoljubje
no gains without pains brez dela ni jela

Gewinn, der, (-/e/s, -e) (Profit) dobiček (entgangener izgubljeni); (Nutzen) pridobitev, prid; (Treffer, Preis) dobitek; beim Schach: zmaga; das ist kein Gewinn für mich ni pridobitev; mit großem Gewinn s pridom; aus etwas Gewinn ziehen izvleči dobiček (iz česa); einen Gewinn abwerfen prinesti dobiček; einen Gewinn machen doseči dobiček/dobitek

laureus 3 (laurus) lovorjev, lovorov, lovorikin: folia Ca., silva Varr., corona L., Suet., Iust., Aur., virga O., ramus, oleum Plin., pira Plin. z vonjem po lovor(j)u, cerasa Plin. v lovoriko vcepljene, nemus Mart. lovoričje, ramulus Suet., rosa Ap. Od tod subst. laurea -ae, f

1. (sc. arbor) lovorika, lovor: Ph., spissa ramis laurea H., in quibus (sc. litteris) … scriptum erat lauream in puppi navis longae enatam L., factis modo laurea ramis adnuit O.

2. (sc. corona) lovorjev venec, lovorjeva vejica: decemviri laureā coronati L.; poseb. kot naglavni okras Apolona (ki mu je bila lovorika posvečena) in njegovih zaščitencev, pesnikov, pa tudi drugih bogov, svečenikov (flamines), delfsko preročišče za (na)svet vprašujočih oseb, kot okras pismenih poročil vojskovodij o zmagah, zmagovalcev, triumfatorjev (ki so imeli na glavi lovorjev venec in v rokah lovorjevo vejico); tudi podobe staršev in prednikov so krasili z lovorjevimi venci: Pindarus … laurea donandus Appolinari H. z lovorjevim, Apolonu posvečenim vencem, gestata est laurea nobis O., laurea flaminibus quae toto perstitit anno tollitur O., an … laurea illa magnis periculis parta amittit longo intervallo viriditatem? Ci., cedant arma togae, concedat laurea laudi Ci., coronati et lauream in manu tenentes L., laurea in Capitolium lata Suet., de Sarmatis lauream modo Capitolino Iovi rettulit Suet., urbem praetextatus et laureā coronatus intravit Suet., tot bellorum palmas laureasque una secum victori tradens Iust.; prim. še: Sen. ph. (Consolat. ad Helviam, 10) in Plin. (15, 126), linguae (zgovornosti) lauream merite Plin.; meton. zmagoslavje, zmaga, triumf: quam lauream cum tua laudatione conferrem? Ci., cupidi laureae Ci. (po nekaterih izdajah coronae laureae), praestat et exsulibus pacem tua laurea, Caesar O., lauream deportare T., laureae triumphos reportare, laureas fori speciosis certaminibus occupantes Amm.

laurus -ī, (gl. opombo spodaj) f (etim. nedognana beseda, verjetno izpos. iz katerega od predgrških (egejskih ali maloazijskih jezikov), iz katerega je izšlo tudi gr. δάφνη, arkad(ij)sko-kipr(ij)sko δαύχνα, δαυχμός, pergamsko λάφνη = sl. lovor = hr. lȍvōr = stvnem. lōr-boum, lōr-ber(i) = nem. Lorbeer)

1. lovor, lovorika: lauri ramulus Suet., silva laurūs Plin. ali lauri nemus Aur. lovoričje, nectit quicumque canoris eloquium vocale modis laurumque momordit Iuv.; kot zdravilo zoper pijanost: folia devorat lauri merumque cauta fronde, non aqua miscet Mart.; laurus praescia futuri Cl. Lovor so starodavniki uporabljali pri vseh verskih očiščevanjih; bil je posvečen čistemu Apolonu in lovorjeve vejice so bile glavno okrasje njega in njegovih zaščitencev, pesnikov: H., Ph., semper habebunt te nostrae (= Apollinis) laure, pharetrae O.; okrog Apolonovih svetišč so bila pogosto zasajena lovoričja: qui … Clarii laurūs … sentis V. (Aen. 3, 360) šumenje lovorik (lovoričja) Klara (= klarskega Apolona). Tudi svečeniki in triumfatorji so se (kot znak čistosti) pri žrtvovanju simbolično venčali z lovorjevimi venci (vejicami); z njimi so Rimljani ob svečanih in veselih dogodkih krasili tudi podobe staršev in prednikov, žrtveno orodje, hiše idr. (prim. laurea 2. pod laureus): Ci., V., H., O., T.; metaf. lovor(ika) = deviška, v lovor preobražena Dafna: innuba laurus O.

2. meton. lovorjev (lovorov) venec, lovorjeva (lovorova) vejica: laurum capillis ponite O., aliquem poëtica lauru coronare Symm.; od tod = zmagoslavje, triumf, zmaga: Ci. ep., victrix Mart., Parthica Plin. iun.

Opomba: Beseda se sklanja tudi po 4. deklinaciji, v sg.: gen. laurūs Col., Plin., Stat., Mart., abl. laurū H., Val. Max., Col., Plin., Stat., Mart., Gell., Symm.; v pl.: nom. laurūs V., Lucan., Plin., Stat., acc. laurūs V., Cat., Tib., Plin., Stat., Mart., dat. ali abl. lauribus Serv., voc. laurūs O., Stat. — Laurus tudi masc.: substracto lauro Pall. (prim. Prisc. 5, 42).