Franja

zlat (-a, -o) golden, aus Gold; figurativno golden; figurativno človek: goldig; po barvi: goldfarben, goldfarbig, golden; lasje: goldblond; Gold- (frank der Goldfrank, nakit der Goldschmuck, okvir der Goldrand, odtenek der Goldton, zob der Goldzahn, bronca die Goldbronze, klavzula die Goldwertklausel, Goldklausel, krona die Goldkrone, medalja die Goldmedaille, mrzlica das Goldfieber, nit der Goldfaden, osnova die Goldbasis, parmena agronomija in vrtnarstvo die Goldparmäne, prevleka die Goldkrone, rezerva die Goldreserve, ruda das Golderz, valuta/veljava die Goldwährung, verižica die Goldkette, zalivka die Goldplombe, žica der Golddraht, kritje die Golddeckung)
zlata sredina die goldene Mitte
zlato pravilo die goldene Regel
zlato runo das Goldene Vlies
zlato tele das goldene Kalb
zlate niti množina das Fadengold
figurativno rana ura zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein

zlát made of gold, gold; golden; (barva) gold-coloured

zláta doba the golden age
zlát človek (figurativno) a very kind-hearted man
zláta črka gilt letter
zláti časi (figurativno) golden hours pl
zláti fazan golden pheasant
zláti lasje golden hair
zláta jama (figurativno) treasure house, ZDA (zlasti figurativno) bonanza
zlát kovanec gold coin
zláto kritje gold cover
zlát lak gold-coloured varnish
zláta pena gold foil, tinsel
zlát list gold leaf
zláta rozga botanika golden rod
zláta palica gold ingot
zláta mladina (figurativno) gilded youth
knjiga z zláto obrezo a gilt-edged book
zláti prah gold dust
zláto (pisalno) pero gold nib, gold fountain pen
zláto runo golden fleece
zláto tele golden calf
zláta sredina golden mean
zláta rezerva gold reserves pl (ali reserve)
zláta poroka golden wedding
zláto pravilo golden rule
zláta mrzlica (figurativno) gold fever, gold rush
zláta ribica goldfish
zláta posoda gold plate
zláta kep(ic)a gold nugget
zláto število golden number
zláta ura gold watch
zláto srcé a heart of gold
zláti tečaj gold price
zlát trak gold lace
zláta valuta gold currency, gold standard
države z zláto valuto countries on the gold standard
zláta zlitina alloy of gold
zláto žito golden wheat
Zlata obala geografija the Gold Coast
jesti iz zláte sklede to eat off gold plate

zlát en or, d'or ; (pozlačen, zlate barve) doré

zlate besede paroles ženski spol množine d'or
zlata črka lettre ženski spol d'or
zlat dolar dollar d'or moški spol
zlata medalja médaille ženski spol d'or
zlat okvir cadre doré
zlata poroka noces ženski spol množine d'or
zlat prstan anneau moški spol d'or; bague ženski spol en or
zlata rezerva réserve ženski spol d'or
zlata ruda minerai moški spol d'or
zlat rudnik mine ženski spol d'or
zlato runo la toison d'or
zlata sredina le juste milieu
zlato tele le veau d'or
zlati vek l'âge d'or
zlata žila (mineralogija) filon moški spol d'or, (medicina) hémorroîdes ženski spol množine
zlato srce cœur moški spol d'or
obljubljati komu zlate gradove (figurativno) promettre à quelqu'un monts et merveilles, (ali des monts d'or)
rana ura zlata ura le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
knjiga z zlato obrezo un livre doré sur tranche

zlát moški spol pièce ženski spol d'or, ducat moški spol

zlát (-a -o) adj.

1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro

2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro

4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca

zlát -a m zlatnik, dukat, cekin

zlát -a -o zlatan, zlatni: zlat prstan; -a ruda, ura; -a pena
zlato u listovima; -a žila
zlatna žila (u zemlji), hemoroidi, šuljevi; -i vek; Zlati rog; -a poroka
zlatno vjenčanje (ve-); -a bula; -a klavzula
zlatna klauzula; -a minica zool.
zlatna buba, Cetonia aurata; -a obreza
zlatorez; -a pariteta
zlatni paritet; -a ribica zool.
zlatni karaš, Carassius auratus; -a veljava
zlatna valuta; -i koren bot.
čepljez, Asphodelus albus; -i rez
zlatni rez, sectio aurea; -o runo
zlatno runo; -o tele
zlatno tele; Zlata obala; Zlata horda

zlát de oro ; lit áureo ; (pozlačen, zlate barve) dorado

zlat dolar dólar-oro m
zlat prstan (medalja, zlitina, rezerva, ruda) anillo m (medalla f, aleación f, reserva f, mineral m) de oro
zlati lasje cabellos m pl dorados
zlata poroka bodas f pl de oro
zlata sredina el justo medio
zlato srce (fig) corazón m de oro
zlata valuta patrón m oro
zlati rez la sección áurea
zlato tele el becerro de oro
Zlati rog el Bósforo
zlati vek siglo m de oro, edad f de oro
zlata žila (min) filón m de oro, (med) hemorroides f pl
obljubljati zlate gradove prometer el oro y el moro
zlat okvir marco m dorado
knjiga z zlato obrezo libro m de canto dorado

zlát prid., золоти́й прикм.

zlàt -áta -o prid. de/din aur; auriu

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

jedilni pribor stalna zveza
(za prehranjevanje) ▸ evőeszköz Jedilni pribor uporabljamo od zunanje strani proti notranji. ▸ Az evőeszközöket kívülről befelé haladva használjuk.

kovanec samostalnik
(kovan denar) ▸ érme, pénzérme, fémpénzZa srečo bom vrgel v vodo kakšen kovanec. ▸ Bedobok egy érmét a vízbe, hogy szerencsét hozzon.
Povezane iztočnice: priložnostni kovanec

kríž (-a) m

1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello

4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

6. (igralna karta) croce

7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena

8. nareč. agr. covone

9. gastr. culaccio

10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza

mačk|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Katze (divja Wildkatze, domača Hauskatze, črnonoga Schwarzfußkatze, džungelska Rohrkatze, nubijska Falbkatze, saharska Saharakatze, stepska Steppenkatze, azijska puščavska Sicheldünenkatze)
mala mačka Kleinkatze
srednja mačka Mittelkatze
velika mačka Großkatze
bengalska mačka Prionailurus: die Bengalkatze, v sestavi: -katze (žalostna Trauerkatze, rjasta Rostkatze, cibetovska Fischkatze, ploskoglava Flachkopfkatze, bornejska Borneokatze)
gorska mačka (kolokolo) Bergkatze
leopardja mačka (margaj) Zwergtigerkatze, der Marguay
marmorna mačka Marmorkatze
nočna mačka Nachtkatze
Pallasova mačka (manul) Pallaskatze, der Manul
pampska mačka Pampakatze
pegasta mačka Kleinfleckkatze
podlasičja mačka (jaguarundi) Wieselkatze, der Jaguarundi
servalska mačka Servalkatze
tigrasta mačka Tigerkatze
zlat(odlak)a mačka Goldkatze
zamorska mačka opica: die Meerkatze
perzijska mačka Perserkatze
siamska mačka Siamkatze
ljubitelj mačk der Katzenfreund
razstava mačk die Katzenausstellung
hrana za mačke das Katzenfutter
posip za mačke die Katzenstreu
primeren za mačke katzenfreundlich
okretno kot mačka katzenartig
mački podoben žival: katzenartig
figurativno kot pes in mačka wie Hund und Katze
figurativno osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
kadar mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze aus dem Hause ist, tanzen die Mäuse
igrati se kot mačka z mišjo s kom: Katz und Maus spielen (mit)
kar mačka rodi, to miši lovi der Apfel fällt nicht weit vom Stamm

mečica samostalnik
1. (del ušesa) ▸ fülcimpaStoletja dolgo so mornarji nosili v ušesni mečici obešen zlat uhan. ▸ A tengerészek évszázadokig arany fülbevalót viseltek a fülcimpájukban.

2. (mehek del česa) ▸ begy
Z mečicami prstov je božala ploskve zelenega kamna. ▸ Ujjbegyeivel megsimogatta a zöld kő lapjait.

odpírati (-am) | odpréti (-prèm)

A) imperf., perf.

1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro

2. aprire; accendere:
odpreti pipo aprire il rubinetto
pog. odpreti televizor accendere il televisore

3. (začenjati poslovanje) aprire:
trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove

4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
odpirati problem affrontare un problema

5. pren. odpirati pot aprire la strada;
strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
pren. odpreti oči aprire gli occhi
pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
pren. odpirati usta meravigliarsi
odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
PREGOVORI:
zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta

B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta

2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi

3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee

4. impers. pog. capire:
končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire

oltár altar

glavni oltár high altar
zlat oltár gilt altar

pečatni prstan stalna zveza
(nakit) ▸ pecsétgyűrű
Na prstu je nosil ogromen zlat pečatni prstan z orlovo podobo. ▸ Az ujján egy hatalmas, aranyból készült, sast ábrázoló pecsétgyűrűt viselt.
Sopomenke: pečatnik

prstan moški spol (-a …)

1. der Ring (z briljanti Brillantring, čarobni Zauberring, častni Ehrenring, diamantni Diamantring, moški Herrenring, pečatni Siegelring, platinast Platinring, poročni Ehering, Trauring, zaročni Verlobungsring, safirni Saphirring, srebrn Silberring, zlat Goldring)
s prstanom/prstani beringt

2.
tehnika stezni prstan der Spannring
vodilni prstan Führungsring
(svitek, žmula) der Wulst

3. glasba der Schlagring

4.
stebrni prstan gradbeništvo, arhitektura Schaftring, der Wirtel