zle|sti [é] (-zem) lesti
1. živo bitje kam: kriechen (dol herunterkriechen, hinunterkriechen, gor hinaufkriechen, iz česa kriechen aus, skozi hindurchkriechen, v hineinkriechen, kriechen in)
2. steigen (v obleko in die Kleider steigen, v posteljo ins Bett steigen)
figurativno zlesti v glavo in den Kopf steigen
3. (zdrsniti) rutschen
| ➞ → izlesti se
Zadetki iskanja
- zlésti to creep
zlésti dol to get down, to creep down, to climb down
zlésti kvišku to climb
zlésti na drevo to climb (ali to go up) a tree
zlésti noter to creep in; (v šoli, zdelati) to get (ali scrape) through
zlésti pri izpitu to scrape through an examination - zlésti
zlesti iz česa sortir (en rampant) de quelque chose, se glisser hors de quelque chose
zlesti v kaj entrer dans quelque chose, se glisser dans quelque chose
zlesti na kaj monter sur quelque chose, escalader
zlesti skozi kaj ramper à travers quelque chose, traverser quelque chose (en rampant)
zlesti na kup se ratatiner, tomber en ruine, se délabrer, s'affaisser - zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti
1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso
2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
zlesti v vodo calarsi in acqua
zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero
3. scivolare:
očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso
4. pren. (izleči se) uscire:
iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
pog. zlesti skupaj svenire
od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
zlesti iz postelje alzarsi
zlesti iz težav superare le difficoltà
zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
zlesti v dve gube ingobbirsi
zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi - zlésti zlezem
1. popeti se, uspuzati: zlesti na drevo; v službi visoko zlesti
2. puzeći spustiti se: zlesti z drevesa na tla
3. zavući se: zlesti v posteljo
4. provući se: zlesti skozi ograjo
5. izmiljeti (-le-): zlesti iz luknje; zlesti na kup od groze
oronuti od užasa - zlésti
zlesti iz luknje salir de un agujero
zlesti iz jajca salir de huevo (ali del cascarón)
zlesti skozi pasar arrastrándose
zlesti v posteljo arrastrarse a la cama - zlésti zlézem dov., злі́зти -зу док.
- zlésti vèn ви́лізти, ви́повзти
- zlésti zlézem dov.
1. a se târî; a se căţăra, a se sui
2. a luneca
3. ekspr. a ieşi - avtomobil samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ autópeljati se z avtomobilom ▸ autóval megyvoziti se z avtomobilom ▸ autóval közlekedikpripeljati se z avtomobilom ▸ autóval jöntrčiti z avtomobilom ▸ ütközik az autóval, autóval karambolozikodpeljati z avtomobilom ▸ elhajt az autóvalpobegniti z avtomobilom ▸ autóval menekülizstopiti iz avtomobila ▸ kiszáll az autóbólskočiti iz avtomobila ▸ kiugrik az autóbólzlesti iz avtomobila ▸ kikászálódik az autóbólproizvajalec avtomobilov ▸ autógyártóprodajalec avtomobilov ▸ autókereskedőtatvina avtomobila ▸ autólopásnajem avtomobila ▸ autóbérlésvoznik avtomobila ▸ autóvezetőparkiran avtomobil ▸ leparkolt autódrveč avtomobil ▸ száguldó autórabljen avtomobil ▸ használt autóukraden avtomobil ▸ lopott autónajet avtomobil ▸ bérelt autóvlomiti v avtomobil ▸ feltöri az autótpotnik v avtomobilu ▸ az autó utasaavtomobil s priklopnikom ▸ pótkocsis autóizgubiti nadzor nad avtomobilom ▸ elveszíti az uralmat az autó felettizgubiti oblast nad avtomobilom ▸ elveszíti az uralmat az autó felettavtomobil s pogonom na vsa štiri kolesa ▸ négykerék-meghajtású autóPovezane iztočnice: dirkalni avtomobil, družinski avtomobil, gasilski avtomobil, hibridni avtomobil, osebni avtomobil, patruljni avtomobil, policijski avtomobil, reševalni avtomobil, rešilni avtomobil, službeni avtomobil, starodobni avtomobil, terenski avtomobil, tovorni avtomobil, športni avtomobil - čoln samostalnik
1. (manjše plovilo) ▸ csónakzasidran čoln ▸ lehorgonyzott csónakpotopljen čoln ▸ elsüllyedt csónakpristanišče za čolne ▸ csónakkikötőčoln za reševanje ▸ mentőcsónakdolžina čolna ▸ csónak hosszaposadka čolna ▸ csónak legénységepremec čolna ▸ csónak orraprevoz s čolnom ▸ közlekedés csónakkal, kontrastivno zanimivo csónakút, szállítás csónakkalsesti v čoln ▸ csónakba beszállsedeti v čolnu ▸ csónakban ülčoln na morju ▸ tengeren lévő csónak, csónak a tengerenvkrcati se na čoln ▸ csónakba beül, csónakba beszállvoziti se s čolnom ▸ csónakkal közlekedik, kontrastivno zanimivo csónakázikzlesti v čoln ▸ csónakba bemászikskočiti iz čolna ▸ csónakból kiugrikstopiti iz čolna ▸ csónakból kiszáll, csónakból kiléppasti s čolna ▸ csónakból kiesikbiti v čolnu ▸ csónakban vanbiti na čolnu ▸ csónakon vanPovezane iztočnice: torpedni čoln, patruljni čoln, rešilni čoln, gumijasti čoln, motorni čoln, napihljiv čoln, reševalni čoln, pomožni čoln, policijski čoln, dirkalni čoln, čoln na vesla, desantni čoln, tekmovalni čoln, ribiški čoln
2. tiskarstvo (tiskarski pripomoček) ▸ szedéshajó
S stavka v čolnu je naredil odtis za korekturo. ▸ A szedéshajóban lévő hasábról kefelenyomatot készített a korrektúrához. - gláva (-e) f
1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita
2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà
3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata
4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia
5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile
6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera
7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione
8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe - izpít examination, pogovorno exam, test
pismeni izpít written examination
sprejemni izpít entrance ex., acceptance test, (za srednjo šolo) VB (do nedavnega) eleven-plus, 11-plus, (za univerzo) matriculation ex., (v Angliji) advanced level (Alevel), scholarship level (S-level) examination
ustni izpít oral (ali viva voce) ex.
zaključni izpít final ex., pogovorno finals
zrelostni izpít (secondary) school leaving ex.
oproščen izpíta exempted from an examination
izpraševatelj pri izpítu examiner
kandidat pri izpítu candidate, examinee
državni izpít state examination
nadzor pri (pismenem) izpítu invigilation
nadzorovatelj pri izpítu invigilator
delati, opravljati izpít to take an examination, to sit for an ex.
guliti se za izpít to cram, to swot, žargon to mug up
nadzorovati pri pismenem izpítu VB to invigilate
napraviti izpít to pass an ex.; to get through an ex., (z odličnim uspehom) to come first, to come top
pasti pri izpítu, ne napraviti izpíta to fail (an examination), not to pass, to be rejected, VB žargon to be ploughed, to plough an examination
odbiti, odkloniti, vreči, zavrniti koga pri izpítu to fail (ali to reject, žargon to plough) a candidate
pripustiti k izpítu to admit to an ex.
pripravljati se, učiti se za izpít to study, to read up, to learn, to get up, pogovorno to bone up on, to cram for an examination
prijaviti se k izpítu to enter for an examination, to present oneself for ex.
priti na izpít to present oneself for ex.
zlesti pri izpítu pogovorno to scrape through, to satisfy the examiners - kočija samostalnik
1. (prevozno sredstvo) ▸ kocsi, hintó, lovaskocsivožnja s kočijo ▸ kontrastivno zanimivo kocsikázásprevoz s kočijo ▸ kontrastivno zanimivo kocsikázáspotovanje s kočijo ▸ utazás kocsival, utazás hintóvaldvovprežna kočija ▸ kétlovas hintórazkošna kočija ▸ pompás hintóstarinska kočija ▸ régies lovaskocsikraljevska kočija ▸ királyi hintónajeta kočija ▸ bérkocsikonjska kočija ▸ lovaskocsizlesti v kočijo ▸ lovaskocsiba bemásziksesti v kočijo ▸ hintóba beülizdelovalec kočij ▸ kocsikészítőmuzej kočij ▸ kocsimúzeum, hintómúzeumvrata kočije ▸ hintó ajtajakolo kočije ▸ kocsikerékvoznik kočije ▸ kontrastivno zanimivo kocsisnajeti kočijo ▸ hintót bérelvleči kočijo ▸ hintót húzvoziti kočijo ▸ hintót vezetizstopiti iz kočije ▸ hintóból kiszállkočija s konjsko vprego ▸ lovaskocsiPred hišo se je ustavila majhna kočija, ki sta jo vlekla dva konja. ▸ A ház előtt egy apró kocsi állt meg, amelyet két ló húzott.
Obiskovalci se po mestu lahko zapeljejo tudi s kočijo. ▸ A látogatók kocsikázhatnak is a városban.
Povezane iztočnice: poštna kočija
2. (veliko vozilo) ▸ kocsi, szekér
Nadpovprečno udobna in pregrešno draga limuzina, ki seveda, tako kot se za takšne 'kočije' spodobi, zahteva tudi svojega šoferja. ▸ Egy átlagon felüli kényelmet nyújtó és megfizethetetlenül drága limuzin, ahogy az ilyen „szekerekhez” illik, természetesen saját sofőrt is igényel. - koléno anat rodilla f ; teh codo m , codillo m ; (reke poti) recodo m
na kolenih en rodillas
do kolen (visoko) hasta la(s) rodilla(s)
na kolenih koga prositi pedir de rodillas a alg
biti na kolenih ersta de rodillas (ali de hinojos), estar arrodillado
pasti na kolena pred kom caer de rodillas ante alg
pasti na kolena ponerse (ali hincarse) de rodillas (ali hinojos)
spraviti koga na kolena hacer a alg doblar la rodilla
zlesti komu na kolena subirse a las rodillas de alg - kóža (-e) f
1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
uvela koža pelle vizza
mehka, nežna koža pelle delicata
kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
s perjem poraščena koža pelle coperta di piume
2. pren. pelle; pellaccia:
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
rešiti kožo salvare la pelle
nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste
3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
umetna koža cuoio artificiale
čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
torbica iz prave kože borsetta di pelle
koža severnega jelena renna
4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
strojiti kožo conciare la pelle
drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
zool. letalna koža membrana alare, patagio
zool. plavalna koža natatoia - lupína (-e) f
1. buccia:
lupina banane, jabolka, krompirja la buccia della banana, della mela, della patata
bodičasta lupina kostanja riccio della castagna
2. (trd, suh ovoj plodov) guscio (noce)
3. (ovoj jajca)
jajčna lupina guscio d'uovo
4. (hišica nekaterih živali) guscio (lumaca)
5. (zunanji del okroglega predmeta; majhen čoln) superficie; guscio; um. involucro;
zlesti iz svoje lupine uscire dal proprio guscio
bot. semenska lupina pericarpo - pleníca lange ženski spol , maillot moški spol , couche ženski spol
dete v plenicah enfant moški spol au maillot
menjati plenice otroku changer les langes d'un enfant
poviti v plenice emmailloter, langer
zlesti iz plenic n'être plus au berceau - pleníca (-e) f pannolino, fascia:
pren. ni še dolgo, kar je plenice močil ieri era ancora un bambino
pren. zlesti iz plenic maturare, diventare autonomo
pren. biti še v plenicah essere ancora in fasce, agli esordi - pod prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte
2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo
3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8
4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo
5. (za izražanje podreditve) sotto:
priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero
6. (časovno, 'proti') verso:
priti pod večer venire verso sera
7. sotto:
peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
kopati pod zemljo scavare sottoterra
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
plavati pod vodo nuotare sott'acqua
2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome
3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili
4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età
5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
pod Avstrijo sotto l'Austria
pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche
6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio
7. (za izražanje vzroka) sotto:
opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua
8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli
9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
pren. biti pod ključem essere in gattabuia
pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
(ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
pod ključem sotto chiave
navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato - postelj|a1 [ó] ženski spol (-e …) das Bett (bolniška Krankenbett, bolnišnična Krankenhausbett, enojna Einzelbett, dvojna Doppelbett, hotelska Hotelbett, medna/medeninasta Messingbett, na kolesih Rollbett, otroška Kinderbett, poljska Feldbett, Liegebett, z baldahinom Himmelbett, Prokrustova Prokrustesbett, smrtna Totenbett, Sterbebett, tujska Gastbett, Fremdenbett, Gästebett, vodna Wasserbett, zakonska Ehebett, zložljiva Klappbett, železna Eisenbett)
bolniška postelja das Krankenbett, figurativno das Krankenlager
zasedenost postelj die Bettenbelegung
ločitev od mize in postelje pravo die Trennung von Tisch und Bett
medicina močenje postelje das Bettnässen
rob postelje die Bettkante
skočiti iz postelje aus dem Bett springen/fahren
vreči iz postelje aus dem Bett werfen
iti v posteljo schlafen gehen, zu Bett gehen, ins Bett gehen, sich hinlegen
narediti posteljo das Bett machen
položiti v posteljo betten (položiti v drugo posteljo - bolnika umbetten)
prikleniti na posteljo bolezen človeka: niederwerfen, ans Bett fesseln
spraviti v posteljo koga (jemanden) zu Bett bringen, figurativno za spolno občevanje: (jemanden) vernaschen
zlesti v posteljo ins Bett steigen
medicina mirovanje v postelji die Bettruhe
medicina močiti posteljo einnässen, das Bett nässen
človek, ki moči posteljo der Bettnässer
medicina priklenjen na posteljo bolnik: bettlägerig