Franja

zgradi|ti (-m) stavbo: bauen (pozneje nachbauen, spredaj vorbauen), erbauen, errichten, zelo hitro: hochziehen; figurativno errichten, aufbauen

zgráditi zgrâdīm gl. sagraditi

zgradíti to build, to construct; to raise

zgradíti bariero med... to raise a barrier between...

zgradíti construire, bâtir, édifier, ériger; établir ; (gnezdo) faire

zgradíti (-ím) | zgrajeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. costruire, edificare; gettare; fare:
zgraditi hišo, cesto, most costruire una casa, una strada; costruire, gettare un ponte
lastovke so (si) zgradile gnezdo v hlevu le rondini si son fatte il nido nella stalla
pren. zgraditi temelje gospodarstva gettare le fondamenta dell'economia

2. (izdelati celoto) costruire; formare, strutturare:
zgraditi elektronski mikroskop costruire un microscopio elettronico
pregledno zgraditi stavek formare, strutturare perspicuamente una frase

3. pren. zgraditi na edificare, fondare su:
zgraditi družbo na demokratičnih načelih edificare la società su principi democratici
zgraditi zakon na ljubezni fondare il matrimonio sull'amore

B) zgradíti se (-ím se) perf. refl. crearsi, formarsi:
nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska sull'Europa Centrale si è creato un fronte di alta pressione

zgradíti -im, zgradi -ite, zgradil -ila
1. zgraditi, sagraditi, podići: zgraditi hišo, cesto, most
2. izgraditi: zgraditi nove kadre

zgradíti edificar; construir ; (postaviti) erigir, levantar ; (gnezdo) hacer

zgradíti -ím dov., ви́будувати -дую док., збудува́ти -ду́ю док., побудува́ти -ду́ю док., споруди́ти -джу́ док.

zgradíti -ím dov. a construi, a zidi, a clădi, a edifica, a ridica, a înălţa

agencer [ažɑ̃se] verbe transitif urediti, razporediti, razvrstiti; zgraditi (stavek)

alzare

A) v. tr. (pres. alzo)

1. dvigniti, dvigovati, vzdigniti (tudi pren.):
alzare il capo dvigniti glavo
alzare le carte privzdigniti karte
alzare la cresta pren. postati prevzeten; upreti se
alzare il gomito preveč popiti
alzare le mani su qcn. dvigniti roko nad koga
alzare i prezzi dvigniti, povišati cene
alzare le spalle skomigniti z rameni
alzare i tacchi pren. pokazati pete
alzare le vele razpeti jadra, odpluti
alzare la voce povzdigniti glas, zavpiti

2. vzdigniti, zvišati:
alzare la casa di un piano zvišati hišo za eno nadstropje

3. sezidati, zgraditi:
hanno alzato nuovi palazzi in pochissimo tempo v zelo kratkem času so zgradili nove stavbe

B) ➞ alzarsi v. rifl. (pres. mi alzo)

1. dvigniti, dvigovati se, narasti, naraščati:
dopo l'ultima pioggia il livello del fiume si è alzato po zadnjem deževju je nivo reke narasel

2. vstati, opomoči si:
dopo la malattia non si è più alzato po bolezni si ni več opomogel

3. vziti, vzhajati:
il sole si è alzato sonce je vzšlo

architector -ārī -ātus sum (architectus) po načelih višjega stavbarstva umetno zgraditi, postaviti, napraviti (napravljati): Corn., Vitr.; s pass. pomenom: aedes architectata est N. ap. Prisc.; pren. umetelno snovati: voluptates Ci.

aufbauen

1. zgraditi, ein Gerüst, eine Bude, ein Denkmal: postaviti, wieder aufbauen obnoviti, obnavljati

2. aus Einzelteilen: sestaviti, sestavljati, montirati

3. (arrangieren) razpostaviti, eine Farbe beim Kartenspiel: zvrstiti

4. Technik dvigovati, dvigniti, vzdigniti

5. eine Verbindung: vzpostaviti, eine Spannung: razviti

6. Chemie pretvoriti v

7. aufbauen auf osnovati na, utemeljiti na

8. sich aufbauen (anhäufen) kopičiti, nakopičiti se; Druck: naraščati; figurativ sich aufbauen vor ustopiti se pred, razkoračiti se

aufführen

1. uprizoriti, uprizarjati, izvesti, prikazati

2. ein Gebäude, ein Gerüst: postaviti, zgraditi; graditi

3. Namen, Zahlen: navajati, navesti

4. sich aufführen obnašati se, vesti se

bauen

1. graditi, zgraditi; ein Nest, das Bett: delati, narediti, ein Modell: izdelovati, izdelati

2. Feldfrüchte: pridelovati, pridelati, den Acker: obdelati, obdelovati

3. einen Unfall: povzročiti

4. den Doktor bauen promovirati

5. bauen auf zanašati/zanesti se na

build up prehodni glagol & neprehodni glagol
zazidati
figurativno zgraditi, ojačiti, izboljšati; razvijati se

build up one's constitution okrepiti si zdravje

charpenter [šarpɑ̃te] verbe transitif tesati (les); poétique zgraditi

charpenter une poutre tesati bruno
charpenter un discours zasnovati, oblikovati govor

circumdō -dare -dedī -datum obda(ja)ti

1. okrog da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), ovi(ja)ti: ligna et sarmenta Ci., umbras Pr. (o drevesu) senco naokrog dajati, fasciam circa alvum Cels.; z dat.: bracchia collo O. = (v tmezi) collo dare bracchia circum V. okoli vratu položiti, vincula collo O., vincula plantis V. privezati si sandale, arma humeris V. nase dajati, lectis aulaea Cu., capiti diadema Cu. nadeti si; o osebah: donec... circumdaret principi ministeria T. dokler ni... obdal cesarja s služabniki, utrique lateri equite circumdato T.; med.: hinc patre, hinc Catulo lateri circumdatis L. ko je šel oče ob eni, Katul ob drugi strani; occ. okrog česa postaviti (postavljati), napraviti (napravljati), zgraditi: murum Col., murus circumdatus C., c. munitionem Auct b. Afr., exercitum S., stationes T.; z abl. loci: turres toto opere C. po celi črti utrdbe, Caninius toto oppido circumdat munitiones Hirt.; z dat.: fossam cubiculari lecto Ci. murum silvae Sen. ph. ali nemori Cu., urbi murum Iust., equites cornibus, exercitum hostium castris L., satellites armatos contioni L. zbor obkrožiti z oboroženci, sibi milites T.; pren. pridobiti, podeliti, da(ja)ti: quos (cancellos) mihi ipse circumdedi Ci., famam paci circumdedit T., Catilina et Milo Ciceroni famam circumdederunt T., corruptis moribus libidines c. T. pridružiti.

2. z abl. instrumenti obda(ja)ti s čim, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), opasati, ograditi (ograjevati): Troiam flammis V., totam arborem flammis Ph., portus moenibus circumdatus N., regio insulis circumdata Ci., nemus muro circumdatum Cu., c. saltūs canibus V., argentum auro V., aciem raedis V., oppidum quinis castris C., oppidum munitione Hirt., senex circumdatus sertis Sen. rh. ovenčan; pogosto o obleki: ipse agresti duplici amiculo circumdatus N. oblečen, ogrnjen, c. tempora vittis O., corpus amictu O.; v pass. pesn. z grškim acc.: virgineos circumdata comptus Lucr., Sidoniam picto chlamydem circumdata limbo V.; pren.: figuram mundi levitate circumdedit Ci. mu je dal gladko lice, exiguis quibusdam finibus totum oratoris manus c. Ci. nekako tesno omejiti, minus octoginta annis circumdatum aevum Vell. omejena, Britannici pueritiam robore c. T. z okrepitvami oskrbeti.

clădí -ésc vt.

1. graditi, zgraditi; zidati, sezidati

2. nalagati, naložiti

congerō -ere -gessī -gestum

I.

1. znositi (znašati), na en kraj (skupaj) spraviti (spravljati), nakopičiti (nakopičevati), nagrmaditi; redk. abs.: rape, congere, aufer Mart.; večinoma z acc. rei: Pr., Col., Plin., Q. idr., ut undique, quod ad muniendum idoneum putarent, congererent N., c. alimenta undique Cu., arbores et saxa congeri iubet Cu., c. salis magnam vim ex proximis salinis C., auri pondus, opes O., sibi divitias fulvo auro Tib., congesta cremantur turea dona V., congestis undique saccis H., congestis in modum tumuli coronis T., c. nemus ali silvas (drv) Sen. tr.; c. aliquid in aliquem locum ali aliquo ali ad aliquem Pl., Lucr., Plin. idr., patris penum omnem in cellulam ad aliquem Ter., tritici grana in os alicuius ali alicui in os Ci., maximam vim auri atque argenti in regnum suum Ci., locum in foro destinant, quo pretiosissima rerum suarum congererent L., huc omnes vastos congerit tellus Val. Fl., c. omnem materiem circa oppidum succisam intro Auct. b. Hisp., carbones super caput alicuius Vulg. oglja komu na glavo nasuti; z dat.: c. alicui viaticum Ci. zvreči, zložiti, tres anulos uni minimo digito Plin., humum corbulae Suet., Pindo congestus Athos Sen. tr.; čemu? vim magnam sparti ad rem nauticam L., alicui crates materiemque ad arietes Auct. b. Afr., saxa in monimentum Sen. ph. — Od tod adj. pt. pf. congestus 3 nakopičen, nagačen, debel; v komp.: gobio ovipara congestior alvo Aus. — Congerere tudi zmeta(va)ti: scuta illi (virgini) pro aureis donis congesta (esse) L., undique … in ipsum Porum tela congesta sunt Cu., congestis telis et suffosso equo labitur T., c. saxa in infandum caput alicuius Sen. tr.; pesn.: oscula c. properata O. pritiskati si … poljube, plagas mortuo Ph. mrtvemu udarcev naložiti, ictūs c. alicui Val. Fl.

2. s proleptičnim obj. sestaviti (sestavljati), postaviti (postavljati), (z)graditi, sezidati, napraviti (napravljati): aramque sepulcri congerere arboribus … certant V., culmen caespite c. V. streho iz ruše napraviti, congesta oppida manu V., lucifugis congesta cubilia blattis V.; occ. v (za) gnezdo znositi (znašati), (gnezdo) znositi (znašati), zgraditi, delati, napraviti, gnezditi: in nervom hodie nidamenta congeret Pl.; abs.: Gell., notavi ipse locum, aëriae quo congessere palumbes (sc. nidum) V.

3. prebaviti (prebavljati): ventris quoque officio parva et congesta reddente Cael. —

II. pren.

1. nakopičiti (nakopičevati): si omnia simul congesserit Brutus in Ci. ep.

2. nakopičiti (nakopičevati) kaj na koga, obsuti, obsipati, preobremeniti koga s čim: Sen. ph., Eutr., congerantur in unum omnia Ci. naj se vse nad enim zgrne, maledicta in Caesarem c. Ci., quae postea in eum sunt congesta Ci. očitki, ki so se stresli nanj, omnes vastati agri … causas c. in aliquem L. vso krivdo prevaliti na koga, ad eum omnia ornamenta c. Ci., c. ingentia beneficia in aliquem L., iuveni consulatūs, triumphos T., mortuo gratias agere laudesque c. Suet.; pesn.: spes omnis in unum te mea congesta est O. vse moje upanje je vate uperjeno, ζωὴ καὶ ψυχὴ lascivum usque c. Mart. venomer klicati komu.

3. (v govoru ali pismu) sestaviti (sestavljati), povze(ma)ti, zb(i)rati: congessisti operarios omnes Ci., c. turbam patronorum in hunc sermonem Ci., argumenta, undique nomina plurimorum poëtarum, ex diversis orationem Q.