Franja

zelenil|o srednji spol (-a …) das Grün
listno zelenilo (klorofil) das Blattgrün

zelènilo s
1. zelenilo: zelenilo riječne vode; zelenilo šume; biljno zelenilo bot. lisčno zelenilo, klorofil; parisko zelenilo
2. zelenje: zelenilo parka

zelenílo green colour; green paint; (listno) chlorophyll

kobaltno zelenílo cobalt green, cobaltic oxide

zelenílo vert moški spol , couleur verte

listno zelenilo chlorophylle ženski spol

zelenílo (-a) n

1. verde, colore verde:
bot. listno zelenilo clorofilla

2. verde:
zelenilo polj il verde delle campagne

zelenílo s zelenilo: listno zelenilo
klorofil, hlorofil

zelenílo verde m ; color m verde

listno zelenilo clorofila f

listno zelenilo srednji spol rastlinstvo, botanika (klorofil) das Blattgrün

schweinfurtsko zelenilo [švajn-] srednji spol kemija das Schweinfurter Grün

green² [gri:n] samostalnik
zelena barva, zelenilo; mladost, svežina, neizkušenost; igrišče (na trati)
množina sveža zelenjava

do you see any green in my eye? mar me res imaš za tako neumnega?
in the green v mladosti

Grün, das, zelena (barva), zelenilo; Blätter: zelenje; Frau in Grün ženska v zeleni obleki

verde

A) agg.

1. zelen (tudi ekst.):
zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze

2. ekst. zelen, nezrel

3. ekst. zelen, svež (drva)

4. pren. zelen, mlad

5. pren. krepek, čil

6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
piano verde zeleni plan

B) m

1. zelenilo, zelena barva

2. zeleni del:
essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare

3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
verde attrezzato urban. rekreacijska površina
verde pubblico mestno zelenje

4. pren. moč, mladostnost:
essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih

5. avto zelena barva (semaforja)

6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
granato verde zeleni granat
verde rame zeleni volk

verdezza f zelenilo, zelenina

vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

ceinture féminin verte zeleni pas
espace masculin vert zelena površina
haricots masculin pluriel verts stročji fižol
salade féminin verte zelena solata
une verte semonce oster ukor, opomin
une verte vieillesse čila, zdrava starost
un vieillard encore vert še čil, krepak starec
vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
envoyer au diable vert poslati k vragu
être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga

viridescence [viridésəns] samostalnik
(sveže) zelenje, zelenilo

viridity [viríditi] samostalnik
zelenilo, zelena barva
figurativno svežost, svežina; neizkušenost

zȅlēn ž, mest. u zeléni
1. zelenje: zemlja se obukla zelenju zemlja se je odela z zelenjem
2. zelenica, z zelenjem porasel prostor
3. zelenjava, povrtnina (korenje, peteršilj itd.)
4. zelenilo: njegove su oči poprimile zelen neba prije oluje

zelén -i ž zelenilo, zelena boja: temna zelen gorskih trav

zelênje s zelenilo, zeleno rastinje

Appius -iī, m Apij, in Appia -ae, f Apija, predimek, poseb. članov Klavdijevega rodu (gl. Claudius): Forum Appiī Apijev trg, trg ob Apijevi cesti v Laciju: Ci. ep. — Od tod

1. adj.
a) Appius 3 Apijev, apijski. Poseb.: via Appia Ci., L., tudi Appiae limes L. in (pesn.) via Appi H. ali samo Appia Ci. ep., L., H., O. idr. Apijeva cesta, vélika (vojaška) cesta, ki jo je l. 312 speljal cenzor Apij Klavdij Slepi od Kapenskih vrat (porta Capēna) v Rimu naravnost do Teracine in od tod do Kapue (Capua); v času ces. Trajana so jo podaljšali do Brundizija; aqua Appia Front. Apijev vodovod, ki ga je napravil isti cenzor Apij (prim. L. IX, 29).
b) Appiānus 3 Apijev, apijski: libido L. decemvira Apija Klavdija, māla Plin.; subst. Appiānum -i, n Apijevo zelenilo, zeleno barvilo slabe vrste: Plin.

2. subst.
a) Appias -adis, f Apijevka, apijska boginja, α) kip Nimfe pri vodometu Apijevega vodovoda na Julijevem trgu (forum Iulii): O.; pl. Appiadēs deae kipi Nimf pri Venerinem svetišču nedaleč od omenjenega vodometa: O., Plin. β) vzdevek, ki ga je Minervi nadel Ciceron, ko se je laskal Apiju Klavdiju Lepemu: Ci. ep.
b) Appietās -ātis, f „apijevstvo“ = staro plemstvo Apijeve rodbine, besedo je ustvaril Ciceron, ko se je laskal Apiju: Ci. ep.