Franja

zdrúžiti, združeváti unir; reunir; aunar; asociar; juntar; ligar ; pol unificar; fusionar

združiti se unirse, juntarse, asociarse; pol unificarse; fusionarse

združi|ti (-m) združevati vereinigen, vereinen (ponovno wiedervereinen); podjetja, društva, urade: zusammenlegen, integrieren, fusionieren, zusammenschließen; zemljišča: zusammenlegen; sprte strani, izgubljene družinske člane: zusammenführen; interese: unter einen Hut bringen; poglavja, predmete: zusammenfassen
združiti svoje sile sich zusammentun

zdrúžiti zdrûžīm (se) združiti (se): združiti dvoje srdaca

združíti i zdrúžiti -im
1. združiti, udružiti, ujediniti, sjediniti: združiti ljudi za skupno delo
2. spojiti: združiti dele v celoto

združíti zdrúžim dov., возз’єдна́ти -на́ю док., об’єдна́ти -на́ю док., зводи́ти -джу́ док., поєдна́ти -на́ю док., сполучи́ти -лучу́ док.

združíti zdrúžim dov.
1. a (se) uni, a (se) unifica
2. a (se) integra
3. a (se) împreuna

zdrúžiti (-im) perf. glej združevati | združiti

združiti (se) to unite, to combine; to incorporate; to amalgamate

združiti (se) se z to ally oneself with

združi|ti se (-m se) združevati se sich vereinigen, sich vereinen; zusammengehen, v čem: sich zusammenfinden in; za kak cilj: sich zusammentun; vodotok: einfließen in

združíti se zdrúžim se dov., згуртува́тися -ту́юся док., об’єдна́тися -на́юся док.

abbinare v. tr. (pres. abbino) združiti, združevati, povezati (dvoje sorodnih elementov)

accompagnare

A) v. tr. (pres. accompagno)

1. spremiti, spremljati:
ti accompagnerò al treno pospremil te bom do vlaka
accompagnare con l'occhio slediti s pogledom
accompagnare in macchina odpeljati z avtom

2. združiti:
accompagnare lo studio al divertimento združiti učenje in zabavo

3. glasba spremljati:
accompagnare una cantante al pianoforte spremljati pevko na klavirju

B) ➞ accompagnarsi v. rifl. (pres. mi accompagno)

1.
accompagnarsi con qcn. pridružiti se komu (na potovanju)

2. redko poročiti se

accomunare v. tr. (pres. accomuno)

1. združiti:
accomunare le forze, i beni združiti moči, imetje

2. družiti, biti skupno:
non c'è nulla che ci accomuni nič nas ne druži, nič nimamo skupnega

accoppiare

A) v. tr. (pres. accōppio)

1. združiti (tudi pren.):
accoppiare l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

2. redko poročiti

B) ➞ accoppiarsi v. rifl. (pres. mi accōppio) pariti se

accozzare

A) v. tr. (pres. accōzzo) združiti, zmešati:
accozzare insieme gente di ogni risma zbrati skupaj ljudi vseh vrst

B) ➞ accozzarsi v. rifl. (pres. mi accōzzo)

1. knjižno srečati se, zbrati se

2. star. ujemati se

3. spoprijeti se, ruvati se

adhibeō -ere -hibuī -hibitum (ad in habēre)

1. držati kaj k čemu, obrniti (obračati) kaj kam, položiti (polagati) kaj kam, da(ja)ti kaj na kaj, kaj čemu: huc adhibete aures Pl., huc adhibe vultus O.; adh. medicas manus ad vulnera V., vultum ad aliquem O., odores ad deos Ci. v dar prinesti (prinašati); z dat.: manūs genibus O. kolena (z rokami) objeti, vincula captis O. ali civibus Romanis Ci. vkleniti jih; pren.: manus adh. vectigalibus Ci. lotiti se, alteri calcaria, alteri frenos Ci. enega izpodbadati, drugega brzdati, amorem procul Pl. odvračati, diis cultūs, honores, preces Ci. v dar prinesti (prinašati), vocem precesque T. glasno prositi, adhibete animos Ci. ali animos adhibete V., O. (προσέχετε τὸν νοῦν) pazite, vostrum animum adhiberi volo Pl. hočem, da me pazljivo poslušate, vacuas aures mihi et te (= animum tuum) adhibe veram ad rationem Lucr. zvesto me poslušaj in pazi na nauk resnice; occ. vzeti (jemati) kaj k čemu, privze(ma)ti, doda(ja)ti, združiti (združevati) kaj s čim: cur non adhibuisti ... tympanum Pl., ad panem nihil praeter nasturstium Ci. s kruhom ... jesti, adh. ad domesticum morem adventiciam disciplinam Ci., quattuor intiis rerum quintam naturam Ci.

2. pren.
a) (s posebnim namenom kaj za kaj imeti), kaj pri kom ali čem rabiti, uporabiti (uporabljati), oprije(ma)ti se česa: remedia Cu., morbis remedia, curationes Ci., vinum aegrotis Ci., cibum et potionem adh., ut reficiantur vires Ci., sanae parti corporis scalpellum adhibetur Ci. se nastavi, adh. medicinam lugenti, rei publicae Ci. ali voluptates, consolationem alicui Ci. nuditi, forti viro vim Ci. silo storiti, adhibenda vis est veritati Ci. se mora delati sila, adh. orationem ad vulgus ali sermonem alicui Ci. govoriti ljudstvu, orationem ad daterrendum omnibus Ci., sermonem in poculis Ci., govorjenje vezati, vezano govoriti, alicui fictum ad eius voluntatem sermonem Ci. govoriti komu pogodu, adh. numerum iambicum in fabulis Ci., adhibitā audaciā C. z drznostjo, adh. nutrices puero, nutrices ad praebendum lactem Gell.; occ. (kar se misli) kazati: modum quendam Ci. ali modum rei Ci., Suet. mero imeti, zmernosti se držati pri (v) čem, in iudicio modus nullus est adhibitus Ci. se ni kazala nikakršna zmernost, adhibere misericordiam, crudelitatem Ci. usmiljenega se kazati, saevitiam in famulos Ci., officium erga aliquem, reverentiam adversus deos Ci., diligentiam Ci., fidem Pl., Ci. zvesto, pošteno ravnati, curam Ci. ep., N., celeritatem Ci. ep., N. podvizati se, memoriam rei N. pomniti kaj, sollertiam C., belli necessitatibus patientiam L. kazati vztrajnost za ...
b) osebe (po)klicati k čemu, poz(i)vati k čemu, pritegniti k čemu: Dianam ad partus Ci., aliquem ad consilium C., ali in consilium Ci., Plin. iun. ali ad deliberationem Ci. k posvetovanju povabiti, za svet spraševati koga, aliquem in convivium Ci., N. ali ad convivia Ci. na pojedino povabiti, aliquem ad ministerium dapemque L.; tudi z dat.: adh. aliquem castris V., penates epulis V., alteris te mensis adhibet deum H. ti kot bogu prinaša pri poobedku vino v pitni dar, adh. aliquem convivio (= in convivium) L., mensae suae Col., cenae Suet., adh. aliquem consilio (= in ali ad consilium) C.; adh. consilium L., Cu., adhibito consilio (naspr. remoto consilio) Ci.; pogosto adhibere aliquem poklicati koga na pomoč, za pomočnika, za sodelavca, (upo)rabiti koga: adh. accusatorem, oratorem, medicum, collegium praetorum Ci., interpretes S., adhibito interprete Cu., adh. fratrem C., adhibitis amicis ... uxorem interrogavit Ci., nunc adhibemur, ut ea dicamus, quae ... Ci.; z dvojnim acc.: adh. aliquem patronum, arbitrum Ci., Siciliam testem, Iovem testem Ci. za pričo vzeti (jemati) Sicilijo, Jupitra; occ. quicumque deus, quicumque adhibebitur heros H. se spravi na oder, nastopi, adh. aliquem Plin. iun. povabiti koga (kot poslušalca) na predavanje.
c) (z adv.) sprejeti koga, ravnati s kom: aliquem liberaliter, severius Ci. ep., imperat, ut is quam liberalissime commodissimeque adhiberetur Ci.; refl. vesti se: sic se adhibere in potestate Ci. ep.

adunar združiti, zbrati

adūnō -āre -āvī -ātum zediniti (zedinjati), združiti (združevati): Iust., Lact.

aggiogare v. tr. (pres. aggiōgo)

1. vpreči v jarem:
aggiogare i buoi vpreči vole v jarem
aggiogare qcn. al carro della politica pren. vpreči koga v politiko

2. ekst. združiti, spariti

3. pren. podjarmiti

aggiungere^*

A) v. tr. (pres. aggiungo) dodati, pristaviti

B) ➞ aggiungersi v. rifl. (pres. mi aggiungo)

1. združiti, združevati se

2. pridružiti se