zavlač|evati (-ujem) s čim (etwas) hinauszögern, verzögern; hinausziehen; igro, proces: verschleppen
zavlačeváti to temporize; to delay; to retard; to defer; to spin out; to postpone; to protract; to procrastinate
ne moremo zavlačeváti svojega odhoda we cannot delay our departure
zavlačeváti obisk, bivanje za nekaj dni to extend a visit for some days
zavlačeváti se to drag on; to spin out
zavlačeváti retarder, différer, traîner en longueur, faire traîner, atermoyer
zavlačevati se se traîner en longueur, se retarder
zavlačeváti (-újem) imperf.
1. ritardare, protrarre, procrastinare; temporeggiare:
zavlačevati pogajanja ritardare le trattative
2. nareč. agr. coprire le sementi erpicando
zavlačeváti -ujem odugovlačiti, zatezati: zavlačevati odločitev
zavlačeváti retardar; demorar; dilatar; aplazar; prolongar; diferir ; fam dar largas (zadevo a un asunto)
zavlačevati se tardar en resolverse; demorarse
zavlačeváti -újem nedov., зволіка́ти -ка́ю недок., затри́мувати -мую недок., затяга́ти -га́ю недок., відтяга́ти -га́ю недок.
zavlačeváti -čújem nedov. a tergiversa, a tărăgăna; a întârzia
atermoyer [-mwaje] verbe transitif odlašati, zavlačevati; skušati si pridobiti čas z izgovori
il n'y a plus à atermoyer, il faut agir nobenega odlašanja več, potrebna so dejanja
concēssō -āre -āvī (—) kasniti, obotavljati se, zavlačevati, popuščati, pojemati, nehati: Fr., Tert., pedibus Pl.; z inf.: numquam concessavimus lavari aut fricari Pl.; pren. (o stvareh): concessavit praeceptum Tert.
cunctor (v rokopisih in izdajah tudi v slabši obl. contor) -ārī -ātus sum (iz *concitor, frequ. glag. *concō omahujem, dvomim) obotavljati se, oprez(ov)ati, zamujati se, pomišljati (si), omahovati, zavlačevati, mečkati; najprej
a) v gibanju: c. diutius in vita Ci., c. in vita et haerere Lucr., reginam thalamo cunctantem … primi Poenorum exspectant V., huic quoque „vade procul“ ait vimque minis addit manibusque expellere tentat cunctantem O., ad medium cunctamur iter Val. Fl.; pesn.: aper partes cunctatur in omnes V. stoji in se obrača na vse strani V.; (o stvareh): tardum cunctatur olivum Lucr. kaplja le počasi, cunctatur et amnis … Tiberinus V.
b) v delovanju: Lucr., H., O., Cu. idr., unus homo (sc. Fabius) nobis cunctando restituit rem Enn. ap. Ci., assequor omnia, si propero; si cunctor, amitto Ci., an cuncter an tergiverser? Ci., nostris militibus cunctantibus C., ceterum dolo an vere cunctatus (sit), parum comperimus S., sedendo et cunctando bellum gerebat L., nihil cunctatus Suet. ne da bi se obotavljal; s praep.: cunctante ad ea (ob tem, pri tem) Mithridate T., ut ad laborem capessendum nihil cunctentur Gell. da bi se nemudoma lotili kakega dela; inter metum et iram cunctatus ali inter pudorem et iram cunctatus T. omahujoč med … ; cunctarer in proferendo ex his remedio, ni … Plin.; cunctans super tanta re Flavius Sabinus T. neodločen (omahljiv) v tako pomembni zadevi; z inf.: non est cunctandum profiteri hunc mundum animal esse Ci. brez pomisleka lahko priznamo, da … , ne cunctetur ipse propius accedere S., cunctantes arma capere increpabat, quid cessarent L.; z odvisnim vprašanjem: vos cunctamini etiam nunc et dubitatis, quid … deprehensis hostibus (z zasačenimi sovražniki) faciatis? S. vi mečkate še zdaj … ? cunctatus paulo, an retro flecteret Plin. iun.; za zanikanim glag. stoji quin: (Crassus) non cunctandum existimavit, quin pugnā decertaret C., consuli nihil cunctandum visum, quin primas praefecturas corripiat T. V pf. s pass. pomenom (brezos.): nec cunctatum apud latera T. tudi na krilih se niso obotavljali. — Act. soobl. cunctō (contō) -āre -āvī: cunctant Acc. ap. Non., cunctas? Pl., ut ipsi cunctent Enn. ap. Non., neque de luna neque de sole quisquam Graecus aut barbarus facile contaverit deos esse Ap. — Od tod
I. adj. pt. pr. cunctāns -antis, adv. cunctanter,
1. v gibanju obotavljajoč se, oklevajoč, kasen, počasen: cunctantes ministri V., foventque alternos aegro cunctantem poplite gressus Val. Max., tum illum (Attum Navium) haud cunctanter discidisse cotem ferunt L. brez obotavljanja, nemudoma, manum cunctanter et pigre proferre Plin. iun., genituram suam vix et cunctanter edere Suet.; pren. (o stvareh)
a) počasen: Arar Sil.
b) ne takoj vdajajoč se, zategel, čvrst, žilav, trd: glebae, ilex V., refringit (ramum) cunctantem V., cunctantior actus Lucr.
2. v delovanju mudljiv, oprezen, neodločen, omahljiv: familia cunctans ad opera Col., T. Ampius Flavianus, naturā ac senectā cunctantior (drugi berejo: cunctatior) T., cunctantior et cautior ali cunctantior cautiorque Plin. iun., ad dimicandum cunctantior (drugi berejo: cunctatior) factus est Suet., cunctantius confirmare acta Caesaris Suet.; pren. (o abstr.): cunctantia corda viri Val. Fl., cunctans ira Stat. —
II. adj. pt. pf. cunctātus (contātus) 3 počasen, oprezen: ubi cunctatis … plantis contigit aegra toros Val. Fl.; včasih le drugo branje nam. cunctans (prim. zgoraj cunctāns 2.).
dally [dǽli] neprehodni glagol & prehodni glagol
norčije uganjati, šaliti se; čas zapravljati, zavlačevati, odlašati; poigravati se; spogledovati se
delay1 [diléi]
1. prehodni glagol
zavlačevati, zadrževati, odložiti, odlašati; preprečiti
2. neprehodni glagol
oklevati, čas zapravljati
delaying force vojska enota, ki zadržuje sovražnika
diferir [ie/i] odgoditi, odlašati, zavlačevati; razlikovati se
diferir el plazo podaljšati rok
drag on prehodni glagol & neprehodni glagol
zavlačevati
dúžiti dûžīm
I.
1. daljšati, podaljševati: haljina ti je kratka, ali je nemam iz čega dužiti; jarost joj mišice duži
2. zavlačevati: da ne dužim, ja ću odmah kazati svoje
II. dužiti se daljšati se: crte mu se lica grče i duže; spušta se veče, sjeni se duže
dwell*2 [dwel] neprehodni glagol
arhaično osta(ja)ti; bivati, stanovati, zadrž(ev)ati se; ustaviti, ustavljati se (on)
razmišljati, premišljevati; zavlačevati; prekiniti
entraver [-ve] verbe transitif nadeti spono (un cheval konju); figuré ovirati, delati zapreke, motiti; zavlačevati (proces); populaire razumeti
entraver la réalisation d'un plan ovirati uresničenje načrta
(populaire) je n'y entrave rien, je n'y entrave que dalle ničesar (tu) ne razumem
herumziehen* potepati se, hoditi naokrog (mit z); figurativ zavlačevati; intransitiv obdajati
hinausziehen* potegniti ven, vleči ven; (ausziehen) izseliti se; (hinauszögern) zavlačevati; sich hinausziehen bis raztezati se do, segati do