Franja

zastor moški spol (zastôra …) der Vorhang

zástor m
1. zastor, zavesa: zastor u pozorištu, u kazalištu se diže
2. zastiralo: zastor na fotografskom aparatu
3. pregrinjalo
4. odeja: snježni zastor
5. namizni prt
6. senčilo pri svetilki

zástor curtain; (okenski) window curtain

železni zástor fireproof curtain, safety curtain
zástor se dviga (pada) the curtain is rising (is falling)
dvigniti zástor to raise the curtain
spustiti zástor to drop the curtain
priti pred zástor (po ploskanju) to take a curtain call
(po)klicati pred zástor to call before the curtain
potegniti skupaj (okenske) zástore to draw the curtains, narazen to draw back the curtains

zástor rideau moški spol (tudi gledališče) , (roleta) store moški spol

železni zastor (v gledališču) rideau de fer
dvigniti (spustiti) zastor lever (baisser) le rideau
zastor se dvigne (pade) le rideau se lève (se baisse ali tombe)

zástor (-a) m

1. gled. sipario

2. persiana; saracinesca

3. tendina; ekst. velo; zastori cortinaggi, tendaggi;
zastor pade lo spettacolo è finito
knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil sulla sua vita è calato il sipario, è morto
okno so zakrivali pisani zastori la finestra era velata da vivaci tendaggi

zástor -ora m zastor, zavjesa (-ve-): gledališki zastor
kazališni, pozorišni zastor; železni zastor; zastor pade, se spusti

zástor cortina f

gledališki zastor telón m
železni gledališki zastor telón metálico
dvigniti (spustiti) zastor levantar (bajar) el telón
zastor se dvigete (pade) sube (baja) el telón

zástor -ôra m., заві́са -и ж.

zástor -ôra m perdea, cortină

amictus -ūs, m (amicīre)

1. zagrinjanje, zakrivanje: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci. služi za ogrinjalo, indutui et amictui... sacerdotibus... usurpatur Ap.; occ. način ogrinjanja in nošnje kakega oblačila, nabranost, nabor gub (posebno na govornikovi togi), zgib, noša: nihil est facilius quam amictum imitari alicuius aut statum aut motum Ci., am. angustus, neglegentior Q.; na kipih: statuam esse eiusdem status, amictus, anulus, imago ipsa declarat Ci. ep.

2. met. vrhnje oblačilo, ogrinjalo, halja, plašč: croceo velatus amictu O., duplicem ex humeris reiecit amictum V. plašč iz dvojnega blaga, purpureus am. H., Tyrii amictūs O. škrlatni plašči, lineus T. ali sacer am. Val. Fl. = daritvena halja (svečenikov), Graeci amictūs (= χλαῖναι pri javnih igrah) T.; preg. (po gr. pregovoru): quem mater amictum dedit, sollicite custodire Q. = skrbno držati (ne odvaditi) se tistega, česar se je človek v mladih letih navadil; pesn. tudi tančična oglavna poveza (vitta), ki so jo rabili pri molitvah, nekaka tančica ali koprena: capita ante aras Phrygio velamur amictu V., purpureo velare comas amictu V., caput glauco contexit amictu (nympha) V.

3. pren. odevalo, pokrivalo, zastor: nebulae amictus V. ali nebularum amictus Stat. meglen zastor, caeli mutemus amictum Lucr. zrak, ki nas obdaja, curvi vomere dentis iam... scindite amictūs Col. poet. zeleno odejo zemlje, terras caeco nox condit amictu Sil.; pren.: amictu periurii fugiendi Amm. pod pretvezo.

aulaeum -ī, n (izpos. ἡ αὐλαία)

1. čudovito, večinoma vezeno ali pestro pretkano pregrinjalo, preproga (poseb. za pregrinjanje blazinjakov), zastor: Pr., Attalica aulaea Varr. ap. Non., Val. Max., aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., cenae sine aulaeis et ostro (ἓν διὰ δυοῖν) H. brez preprog, aulaea purpura auroque fulgentia Cu., aulaea lectis obducere Cu., exsertare aurem subinde per aulaeum Amm.; pren.: omnia aulaea reducere Aug.

2. occ.
a) nekakšen baldahin ali nebo; Rimljani so v svojih dvoranah razpenjali dragocene preproge pod stropove, ki niso bili „lacunāria“, in to deloma zaradi razkošja, deloma zaradi čistoče (da s stropa ni padal prah): suspensa gravīs aulaea ruinas in patinam fecere H.
b) gledališki zastor, gledališka zavesa, ki je bila pri starodavnih nepokritih gledališčih pritrjena spodaj ter (pred igro) potegnjena kvišku; torej se je ob začetku iger ali dejanj spuščala: aulaeum premitur H. ali mittitur Ph. (zdaj pravimo: zastor se dvigne), ob koncu iger pa se je dvigala: aulaeum tollitur Ci., O. (zdaj pravimo: zastor pade); aulaea manere H. = čakati na konec igre. Pozneje pa, kakor zdaj: aulaum dimovere ali subducere Ap. zastor dvigniti, potegniti kvišku, aulaeum deponitur Amm. zastor pade (ob koncu predstave), aulaea miranda monstrantia Amm. kvišku potegnjene zavese, ki kažejo...; na takih zavesah so bile navadno vtkane božanske ali človeške, zlasti junaške podobe, ki so na videz dvigale zaveso, od tod: utque purpurea intexti tollant aulaea Britanni V.; pesn. sarkastično o preohlapnem vrhnjem oblačilu: pictae Sarrana... aulaea togae Iuv.

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.

comodino² m

1. gled. zastor

2. žarg. igralec (ki vskoči namesto drugega):
fare da comodino a qcn. pren. pustiti, da s tabo pometajo

cortina f zavesa; zastor; zagrinjalo:
cortina di ferro pren., polit. železna zavesa
cortina fumogena voj. ( tudi pren.) dimna zavesa

cortínă -e f zastor, zavesa

cortīna -ae, f (najbrž sor. z gr. κυρτός in lat. curvus, še prej pa z lat. corium, cortex, scortum; prim. sl. korec iz skorje narejena posoda; v pomenu „zastor“ iz cum in vertere)

I.

1. okrogla posoda, kotel: Ca., Pl., Plin.; occ. kotlast trinožnik, poseb. tisti, s katerega je Pitija prerokovala v Apolonovem preročišču v Delfih: cortinaque reddidit imo hanc adyto vocem O., (visa est) mugire adytis cortina reclusis V.; od tod met.
a) prerokba: neque te Phoebi cortina fefellit V., c. Delphica Plin.
b) preročišče: antistes Delphicae cortinae, c. Pythica Val. Max. — Trinožnik kot posvetilni dar: exque iis (sc. sibi positis statuis) aureas cortinas Apollini Palatino dedicavit Suet.

2. pren.
a) kotlasta okroglina, nebesni obok: Enn.
b) krog poslušalcev: cum vix in cortina (po drugih corona) quisquam assistat T. —

II. zagrinjalo, zastor, zavesa (prim. fr. courtine, ang. curtain, nem. Gardine): Vulg., Eccl., cortinae sunt aulaea Isid.

curtain¹ [kə́:tn] samostalnik
zavesa, zastor, zagrinjalo
figurativno bariera, pregraja; konec (v gledališču)

behind the curtain na skrivnem
to draw a curtain over s.th. potegniti zastor preko česa; figurativno zaključiti pogovor o čem
to draw the curtains skup potegniti zastore
to draw back the curtains narazen potegniti zastore
to take the curtain priti pred zastor (po ploskanju)
to drop (ali ring down) the curtain končati kaj
to raise the curtain otvoriti, začeti, odpreti
iron curtain železna zavesa
to call before the curtain poklicati pred zastor
to take one's last curtain zadnjič nastopiti

draperíe -i f zavesa, zastor, zagrinjalo, draperija

drapery [dréipəri] samostalnik
trgovina s krojnim blagom, manufaktura; zastor, draperija

embozadura ženski spol zastor, zagrnitev