Franja

zapusti|ti¹ (-m) zapuščati (oditi) hišo, mesto, prostor, sejo: verlassen (das Haus, die Stadt) verlassen, weggehen (aus dem Haus, aus der Stadt); (izseliti se) wegziehen, fortziehen, hišo, stanovanje: ausziehen aus
zapustiti državo ausreisen, za vedno: außer Landes gehen
zapustiti jamo rudarstvo ausfahren
zapustiti službo ausscheiden (aus einem Dienst), seinen Abschied nehmen
figurativno zapustiti svet aus der Welt gehen
zapustil nas je (umrl je) er ist von uns gegangen
ne zapustiti niti za trenutek človeka: (jemandem) nicht von der Seite weichen

zapusti|ti² (-m) zapuščati ženo, moža: verlassen, nevesto, ženina: [sitzenlassen] sitzen lassen; brez sredstev, brez pomoči: im Stich lassen; (prepustiti usodi) preisgeben

zapusti|ti³ (-m) zapuščati pot: vom Weg abweichen, abgehen, abkommen (von)

zapusti|ti⁴ (-m) zapuščati pravo dediščino: hinterlassen, vererben; z oporoko: vermachen

zapùstiti zàpustīm (se) zapustiti (se), zanemariti (se): zapustiti poslove; čovjek se sasvim zapustio

zapustíti zapúščati to leave; (v oporoki) to will, to bequeath; (pustiti na cedilu) to abandon, to forsake, to desert

zapustíti, zapúščati neizbrisen vtis to leave one's mark (na upon, on)
sluh in vid sta ga zapustila he lost both sight and hearing
zapustila mi je ves svoj denar she bequeathed all her money to me
svoj denar je zapustil neki bolnišnici he left his money to a hospital
delavci so zapustili delo (the) workmen have struck work, (ali are on strike)
zapustíti, zapúščati ljubimca (ljubico) to jilt (ali to reject, to throw over, pogovorno to drop, to ditch) one's lover (one's girl, one's sweetheart)
stražar ne sme zapustíti, zapúščati svojega mesta a sentinel must not desert his post
moči ga zapuščajo he is sinking, his health is failing
moči so ga zapustile his strength failed him
zapustíti, zapúščati se (figurativno) to neglect oneself, to grow careless and slovenly

zapustíti quitter, abandonner, délaisser, laisser ; (v oporoki) léguer quelque chose à quelqu'un (par testament); laisser par testament

zapustiti službo, položaj abandonner (ali déserter) son poste
zapustiti sobo sortir de (ali quitter) la chambre
zapustiti se (zanemariti se) se négliger, se laisser aller
spomin ga je zapustil sa mémoire l'a abandonné (ali trahi)
vlak je zapuščal postajo le train quittait (ali sortait de) la gare

zapustíti (-ím) | zapúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. abbandonare, lasciare, mollare; pog. piantare:
zapustiti službo mollare il lavoro
moči so ga zapustile le forze lo abbandonarono
zapustiti deželo lasciare il paese
žena je ob smrti zapustila dva otroka la moglie, morendo, lasciò due figli
zapustiti premoženje sinu lasciare (in eredità) il patrimonio al figlio
pren. zapustiti vse piantare baracca e burattini

2. perdere, venir meno (a qcn.):
razum, spomin, vid zapušča starega človeka l'intelletto, la memoria, la vista vengono meno con l'età avanzata

3. šol. (zapuščati šolo, študije) abs. abbandonare

4. uscire:
zapustiti funkcijo uscire di carica
zapustiti bolnico (biti odpuščen iz) essere dimesso dall'ospedale
zapustiti boj uscire dalla mischia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sreča ga je zapustila la fortuna l'ha abbandonato
zapustiti kolesnice starega uscire dal solito binario
zapustiti posteljo guarire
evf. zapustiti (ta) svet morire
rel. zapustiti duhovni stan spretarsi, gettare la tonaca alle ortiche
šport. zapustiti igrišče dichiarare, dare forfait
voj. zapustiti položaj sloggiare
pren. podgane zapuščajo ladjo i ratti abbandonano la nave
živci ga zapuščajo non riesce più a controllarsi

B) zapustíti se (-ím se) | zapúščati se (-am se) perf., imperf. refl. (zanemariti, zanemarjati se) trascurarsi, lasciarsi andare

zapustíti -im, zapusti -ite, zapustil -ila
1. napustiti, ostaviti: zapustiti dom, pravo pot; zapustiti moža in dvoje otrok
ostaviti muža i dvoje djece (de-)
2. zavjetati (-ve-), ostaviti u nasljeđe (-sle-): zapustiti komu kaj po smrti; čisto se je zapustil
sasvim se zanemario

zapustíti dejar ; (kraj) salir de, abandonar ; (mesto, deželo) ausentarse (de) ; (v oporoki) legar

zapustiti domovino ausentarse del país
zapustiti dom dejar la casa
zapustiti službo dejar el empleo
zapustiti se (zanemariti se) dejarse
nobene oporoke ni zapustil no dejó testamento al morir

zapustíti -ím dov., зали́ши́ти -ли́шу́ док., поки́нути -ну док.

zapustíti -ím dov.
1. a părăsi
2. a abandona

abandon¹ [əbǽndən] prehodni glagol (s.th.; doing)
zapustiti, opustiti; odstopiti

to abandon o.s. to s.th. vdati se v kaj
to abandon all hope popolnoma obupati

abandoná -éz vt.

1. zapuščati, zapustiti

2. opuščati, opustiti

3. odstopiti

abandonar zapustiti, na cedilu pustiti, prepustiti, opustiti; odreči se (pravici); ne svoje besede držati; odstopiti (blago zavarovatelju)

abandonar los negocios opustiti trgovino
abandonarse pogum izgubiti
abandonarse a los vicios vdati se pregreham, spriditi se

abbandonare

A) v. tr. (pres. abbandono)

1. zapustiti, zapuščati (tudi pren.):
le forze lo abbandonarono moči so ga zapustile

2. odstopiti, odstopati:
abbandonare una gara, una lotta odstopiti od tekmovanja, od borbe

3. popustiti, popuščati:
abbandonare le briglie popustiti vajeti

4. povesiti, nagniti, izpustiti:
abbandonare il capo sul petto povesiti glavo na prsi

B) ➞ abbandonarsi v. rifl. (pres. mi abbandono)

1. obupati, zanemariti, zanemarjati

2. prepustiti se:
abbandonarsi alla corrente prepustiti se toku

3. vdati, vdajati se, ne upirati se:
abbandonarsi ai ricordi vdati se spominom

abscēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. oditi, odhajati, umakniti (umikati) se (naspr. accedere): minasque, ni procul abscedat ..., addunt O. Izhodišče: abscede hinc Pl.; z abl.: latere tecto Ter. = rešiti se, thalamo Sil., triclinio Suet.; večinoma s praep.: ab illis, e conspectu Pl., numquam senator a curia abscessit aut populus e foro L., a corpore (mortui) T. Smer (redko sporočeno): istuc Pl., retro Sil., Rhodum T., navis longe in altum abscesserat Pl. je odplula; voj. odriniti, umakniti se: inde L., Thebani Spartā abscesserunt N., absc. ab Hannibale L., nec ab armis aut loco suo, moenibus, a moenibus L., obsidione L. opustiti obleganje, Thyrio, a Capuā L., Armeniā T., neque prius abscesserunt (sc. e proelio) N.; pogosto brezos.; non ante abscessum est, quam ... T. niso se prej umaknili, manibus aequis abscessum T. bitka je ostala neodločena.

2. (o zvezdah) odmakniti se, premakniti (premikati) se: cur Veneris stella numquam longius XLVI partibus, Mercurius viginti tribus a sole abscedat Plin., luna abscedens (naspr. accedens) Plin. pojemajoči, stari mesec.

3. odmikati se = (iz)giniti: cor abscedet Ci., quantum mare abscedebat L. je izginjalo izpred oči.

4. subst. pt. pr. abscēdentia -ium, n (slikarsko in arhit.) v perspektivi odmikajoči se deli (naspr. prominentia): Vitr.

5. medic. izločati se iz telesa, gnojiti se: aliquid sub lingua abscedit Cels.; subst. neutr. pl. (pt. pr.): omnia abscedentia (= omnes abscessus) Cels. gnojne razjede.

— II. pren.

1. (časovno) oddaljiti (oddaljevati) se: neque admodum a pueris abscessit (in daleč) neque admodum adolescentulust Naev. fr.

2. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se čemu: incepto irrito L., non militaribus modo, sed civilibus quoque muneribus L., nec ... ille (Piso) abscessit (od obtožbe) T.

3. iti s tega sveta, umreti: Cypr., cogitet, quam purus abscedat Lact.

4. (pre)miniti, (iz)giniti, zapustiti (koga): somnus ut abscessit O., abscesserat imago (sanjska podoba) Plin. iun.; cito ab eo haec ira abscedet Ter. ga bo minila; z dat.: nonne vides Pallada mihi abscessise? O. da me je zapustila.

5. occ. upasti (upadati), izgubiti (izgubljati) se, zmanjk(ov)ati (naspr. accedere): cives urbium, quae regno abscedunt L., ne quid abscederet Suet.; (v besedni igri): abscedent minae, non accedent Pl.

Opomba: Star. abscēssem = abscēssissem: Sil.

absum -esse, āfuī, āfutūrus (redkeje abfuī, abfutūrus); pesn. in ret. cj. impf. āforem, inf. fut. āfore; pravzaprav „odsostvovati“ (naspr. adesse prisostvovati)

I.

1. odsoten biti, ne biti kje, izost(ja)ti od kod; abs.: Dareus, dum ipse abesset, custodes reliquit N., vellem abesset O.; abese longe, longe gentium, procul, propius Ci.; litota: nec (Iuno) usquam aberit V. bo vselej prisotna. Izhodišče: non longe hinc Pl.; s samim abl.: domo et foro Ci. ep., Athenis N., et poteras nuptā lentus abesse tuā O.; večinoma s praep.: ab domo Pl., L., a foro, ab urbe, ex urbe Ci.; evfem. = pregnan biti: afui simul cum re publ. Ci., qui nulla lege (nezakonito) abessem Ci., Scythicique in finibus Histri ille ... lusor Amoris abest (= vivit absens) O.; occ. ne udeležiti (udeleževati) se česa, ne biti pri (v) čem, ne priti (prihajati) k čemu; z abl.: publicis consiliis L., clades, quibus afui, unus omnium maxime sensi Ci., ea fuit causa, quare toto bello abessent C.; s praep.: a periculis S., ab hoc concilio, ab his studiis Ci., a consilio, a bello C.; afuisse me in altercationibus fero non moleste Ci.

2. ne pomoči (pomagati) komu, zapustiti (zapuščati) ga (naspr. adesse, defendere; prim. deesse = na cedilu puščati); abs.: nusquam abero (sc. tibi) et tutum patrio te limine sistam V., facile etiam absentibus nobis (brez nas) veritas se ipsa defendet Ci.; večinoma z dat.: longe iis fraternum nomen populi Rom. afuturum C. da jim ne bo nič pomagalo (koristilo), ut mirari Torquatus desinat, me, qui Autronio afuerim, Sullam defendere Ci., nec deus dextrae erranti afuit V.

3. pren. manjkati, ni, manjka česa (prim. deesse); abs.: studium semper adsit, cunctatio absit Ci., mecum leges, mecum libertas afuit Ci., cum omnia subsidia vitae abessent L., quidquid abesse poterat Cu. kar se je lahko utrpelo; z dat.: abest historia litteris nostris Ci., hoc unum illi, si nihil utilitatis habebat, afuit (ni bilo), si opus erat, defuit (se je pogrešalo) Ci., fraudem et sermoni et rei abesse L.; pesn.: remo ut luctamen abesset V. da bi se veslalo brez težave, curtae nescio quid semper abest rei H.; z a(b): memoria a meo sensu afutura Ci., (tua virtus) aberat a me Ci., quae libido ab oculis, quod facinus a manibus tuis afuit? Ci., et quo plus intererat, eo plus aberas a me, cum te non videbam Ci. ep. tem občutneje sem te pogrešal, neque animus neque corpus a vobis aberit S.

II.

1. daleč, stran, oddaljen, ločen biti: ii, qui longissime absunt C. najbolj oddaljeni, hostium copiae non longe absunt Ci.; tudi: prope, propius, proxime, procul, alte abesse Ci., L. idr.; z a(b): cum domus patris a foro longe abesset Ci., non longe a Tolosatium finibus absunt C. Razdalja z acc.: Teanum a Larino abest XVIII milia pasuum Ci., quot milia fundus abesset ab urbe Ci., abesse aliquot dierum viam Ci., quinque dierum iter a Carthagine L.; z izpuščenim subst.: quadridui (sc. viam) ab Autronio abesse Ci., bidui aberam Ci.; redkeje z abl.: abesse bidui spatio ab eo Ci., aequo ferre spatio ab castris abesse C., abesse VII milium intervallo C.

2. pren. daleč, oddaljen biti, nič ne imeti opraviti s čim, ne biti (v časovnem pomenu in o abstr. pojmih): cuius aetas a senatorio gradu longe abesset Ci., appropinquatio mortis, quae certe a senectute non potest longe abesse Ci., tantum afuit ab insolentia gloriae N., abesse a carcere et a vinculis Ci., nisi me animus fallit, haud multum a me aberit infortunium Ci., neque abest suspicio C. in človek bi sumil, suspicere ..., quod abest longissime Ci. na kar ni misliti, paulum abesse a capienda urbe Iust. skoraj (malodane) osvojiti si mesto; kot izraz želje v opt.: vis absit, ferrum ac lapides removeantur Ci. nasilja naj ni, carnifex ... absit non modo a corpore civium, sed etiam a cogitatione Ci., absit publica fraus L. naj se ne omeni; z abl.: absint inani funere neniae H. naj se opuste pri ..., absit invidia verbo ali absit verbo invidia L. ali le absit invidia Cu. ne bodi samohvalno rečeno, bog ne daj predrzne besede; tako se lahko absit sloveni tudi, kadar je njegov subjekt stavek z ut ali inf.: bibere aut etiam ēsse inter agendum ... ab oratore meo procul absit Q. bog ne daj, da bi pil ... = piti ... nikakor ne sme, absit, ... ut Milonem hospitem ... deseram Ap. bog ne daj, da bi ..., nočem ...

3. occ.
a) prost biti česa: abesse a vitiis, a molestiis Ci., a qua suspicione ille aberat plurimum Ci., quamquam abest a culpa, suspicione tamen non caret Ci., afuit a societate sceleris N., abesse a cupiditate pecuniae N., a poena Cod. Th.; pesn. z dat.: abfuimus dolori O. pozabili smo bolečino.
b) razločevati se, razlikovati se, različen biti: abesse plurimum a saltatore debet orator Ci., nulla re longius absumus a natura ferarum Ci., longissime Plancius a te afuit Ci. = te je prekosil; tudi o abstr.: id autem tantum abest ab officio, ut nihil magis officio possit esse contrarium Ci., a schemate procul abest communicatio Q.; tudi = zaosta(ja)ti za kom, ne dosegati koga (v čem): consultus iuris ... abest virtute diserti Messalae H., a Zeuxide abest discipulus Q.
c) ne strinjati se s čim: a sententia, a consilio fugiendi Ci., sed ab eo plurimum absum Ci. to mi niti na kraj pameti ne pride.
č) (o stvareh) ne spodobiti se, ne prikladati se, ne ujemati se, ne pristajati: musice abest ab principis persona N., haec etsi ficta sunt a poëta, non absunt tamen a consuetudine somniorum Ci. se čisto dobro ujema.

4. pogosto abest brezos. v nekaterih reklih,
a) v nikalnih izrazih haud multum, haud (non) procul, non longe abest, quin ... ni mnogo (malo je) oddaljeno od tega, da ne bi ... = malodane ..., skoraj bi: Ci., L. idr., neque multum afuit, quin etiam castris expellerentur C. malo, da niso bili ... = skoraj bi bili izgnani tudi iz tabora, minimum afuit, quin periret V., nihil afore credunt, quin V. že mislijo; paulum (= non multum) abest, quin ... C., Suet.; quid abest quin ...? L., včasih z dodanim ab eo: neque multum abnesse ab eo, quin ... C.; osebno: Ap., haud multum afuere, quin opera perrumperent L. ap. Prisc.; osebno in pozitivno: ille longissime aberit, ut credat Ci.
b) v pozitivnem reklu tantum abest, ut ... ut ... toliko je oddaljeno od tega, da (bi) ..., da ... = ne le da ne ..., ampak ali še (celo) ...: tantum abest, ut gratiam quaesisse videar, ut multas susceperim simultates Ci. ne le da nisem iskal hvale, še celo mnogo sovraštva sem si nakopal, tantum afuit, ut exercitum periculosum putaret, ut in eo praesidium rei publicae poneret Ci. ne samo da se mu vojska ni zdela nevarna, še celo varnost države je polagal vanjo; v drugem ut stavku pogosto etiam, quoque: Ci. ep., Suet., redkeje contra: L., potius: le Ap. = marveč, še celo, nasproti; namesto drugega ut stavka samostojen stavek z etiam idr.: tantum abest, ut se indicet, perficiet etiam ... Ci., tantum aberat, ut binos scriberent, vix singulos confecerant Ci. Drugi ut stavek je konsekutivni stavek besedi tantum, prvi kaže v želelni obliki to, od česar je kaj oddaljeno, zato stoji pred njim včasih še ab eo: L., tantum autem abest ab eo, ut malum mors sit, ut verear Ci. Redko osebno: Lucr., milites tantum afuerunt, ut perturbarentur, ut potius accessiones fecerint Auct. b. Alx. — Od tod adj. pt. pr. absēns -sentis

1. odsoten, nepričujoč, nenavzoč (naspr. praesens, coram)
a) predikativno: semper absenti adfui Deiotaro Ci., a quo vivo nec praesens nec absens rex quicquam impetravit Ci., Appium fratrem absentem (za njegove odsotnosti) de fundo deiecit Ci., absens mecum in gratiam rediit Ci. kot pregnanec; o umrlih: Vitr., absentes (poëtae) sunt pro praesentibus Pl.; o takih, ki ne nastopajo kot sokandidati za častne službe, čeprav so v Rimu: Ci. (De re publ. VI, 11), plebs tribunos plebi absentes Sex. Tempanium, A. Sellium, Sex. Antistium ... fecit L.; o nekom, ki ni prišel pred sodnika, čeprav je bil poklican: de absente iudicare Ci.; pogosto kot predikat v absolutnem abl.: me absente Ci. med mojo odsotnostjo, te praesente absente Ter. bodi prisoten ali odsoten; v starejšem jeziku stoji včasih absente nam. pl. absentibus: nescio quid absente nobis turbatumst domi Ter.; pren.: z duhom neprisoten: cum milite isto praesens absens ut sies Ter., mente ac sensu absentissimus Aug.
b) atributivno: amicorum colloquia absentium Ci.

2. (o krajih in rečeh) daljen, oddaljen: Rhodos H., Romae rus optas, absentem rusticus urbem tollis ad astra levis H., ventis absentibus Stat. če jih ni; abs. rogus Mart., absentes comae Mart. ki jih v resnici ni, versus absentes dicere Gell. ki jih človek nima napisanih pred seboj = verze na pamet (= iz glave) govoriti.

ausbrechen^*

1. lomiti, odlomiti, izlomiti (intransitiv se), ein Fenster, eine Tür (durchbrechen) prebiti Früchte: pobirati, Triebe: odstranjevati, Rüben: ruvati

2. den Mageninhalt, ein Vulkan Lava: izbruhati, bruhati (zu ... beginnen) izbruhniti, Vulkan: začeti bruhati in Gelächter, Tränen: bruhniti v (smeh, jok)

3. ein Felsen: odtrgati se

4. aus einem Gefängnis: pobegniti; Gase: uhajati

5. (verlassen) aus einer Gemeinschaft, Koalition: zapustiti (skupnost, koalicijo)

aussetzen

1. sich einer Gefahr, dem Spott: izpostaviti, izpostavljati se, ein Kind: izpostaviti, ein Tier: zapustiti, eine Strafe usw.: odložiti (izvršitev)

2. (bestimmen) določiti, eine Belohnung, einen Preis: razpisati

3. Wildtiere: spustiti, naseliti, ein Boot: spustiti, izobesiti in spustiti

4. etwas auszusetzen haben an očitati (komu, čemu) kaj

5. intransitiv ustaviti se, prenehati, Puls: izostati, (immer wieder aussetzen) prekinjati (se), nastopati v presledkih