Franja

zakonit (-a, -o) gesetzmäßig, rechtmäßig; zastopnik: gesetzlich
zakonita posest rechtmäßiger Besitz
zakonita pravica der Rechtsanspruch
zakoniti dedič der Intestaterbe, gesetzlicher Erbe

zákonit -a -o zakonit: -a žena; -o dijete; brak im je priznat kao zakonit -ōst ž zakonitost

zakonít lawful; legal

zakoníti denar legal tender
zakoníti imetnik legal holder
biti zakoníto plačilno sredstvo to be legal currency (ali coin, tender)

zakonít légal, conforme à la loi; légitime

zakoniti dedič héritier moški spol légitime
zakoniti zastopnik représentant moški spol légal, mandataire moški spol
zakonito plačilno sredstvo monnaie ženski spol légale
zakonito priznati légaliser quelque chose, rendre quelque chose légal
zakonito zaščiten protégé par la loi; breveté, patenté

zakonít (-a -o) adj. legittimo; legale; lecito:
zakoniti lastnik legittimo proprietario
zakonita obramba legittima difesa
zakoniti (zakonski)
sin figlio legittimo
zakoniti red ordine costituito
jur. zakoniti delež legittima
trg. zakonit odstopek tolleranza

zakonít -a -o zakonit: -a vlada; -a sodba
zakonita presuda; -a žena

zakonít legal; conforme a la ley; legítimo

zakoniti dedič heredero m legítimo
zakoniti zastopnik representante m legal
zakonito plačilno sredstvo moneda f legal
zakonito registriran registrado legalmente; patentado
zakonito priznati legitimar

zakonít prid., зако́нний прикм., легіти́мний прикм.

zakonít -a -o prid. legal, legitim; licit

allowable [əláuəbl] pridevnik (allowably prislov)
dopusten, zakonit

avténtičen -čna -o (gr. authentikós) autentičan, zakonit, vjerodostojan (ver-), pravi

constitutional¹ [kɔ́nstitjú:šənl] pridevnik
zakonit, ustaven; prirojen; organski

constitutional charter ustavna listina
constitutional disease prirojena bolezen

costituito agg. zakonit, zakonito postavljen:
ordine costituito zakoniti red

gesetzlich zakonit (gesetzlicher Vertreter) zakoniti zastopnik; (laut Gesetz) zakonski (gesetzlicher Ersatzerbe zakonski nadomestni dedič); Adverb z zakonom, zakonsko

gesetzmäßig, Recht v skladu z zakonom, zakonit

imperial¹ [impíəriəl] pridevnik (imperially prislov)
cesarski, vladarski, državni
figurativno kraljevski, veličasten
britanska angleščina zakonit (mere in uteži)

Imperial Institute državni zavod za trgovino med članicami angleškega imperija
imperial trade trgovina med članicami angleškega imperija
imperial preference sistem nižjih carin med članicami angl. imperija
Imperial Wizzard poglavar Kukluksklana v ZDA
medicina imperial section carski rez

iūstus 3, adv. -ē (prvotno iovestos iz iovos, iovesis, stare oblike za iūs, kakor fūnestus, scelestus iz fūnus, scelus, prim. ius 2; iustus iz iovestus po sinkopi) pravičen, in sicer

1. (subjektivno) pravičen, pošten, ki prav(ično) misli, pravomiseln, prav(ično) misleč: Pompeius, vir iustissimus Ci., iustissimus iudex Ci., homo fortis, iustus, severus Ci., iustus in socios Ci., iuste et legitime imperare Ci., quanto id hominum consuetudine facilius fieri potuerit et iustius? Ci.; subst. iūstus -ī, m pravičnik: H., O., Eccl., Aristides iustus appellatus est N. Aristidu so nadeli vzdevek „pravičnik“.

2. (objektivno) praven, pravden, soden, pravičen, postaven, zakonit: ei ante iniusta poena luenda est quam iusta repetenda Ci., iusta uxor (mater familias) Ci., L., vita multis iustis suppliciis erepta Ci., iusto cum imperio in provinciam venit Ci., si causa iusta est Ci., iustum bellum Ci., imperium C., matrimonium Suet., liberi Icti. iz zakonite zakonske zveze, hostis Ci. ki ima pravico vojskovati se; subst. iūstum -ī, n pravo, pravica: iustum colere Ci., quam multa, iusta iniusta (bodisi pravo ali nepravo) fiunt moribus Ter.

3. metaf.
a) pravičen = utemeljen, z razlogi (vzroki) dobro podkrepljen (podstavljen), dobro utrjen, tehten, obstojen, zadosten: triumphus Ci. zaslužen, honores Ci., preces O., T., lacrimae O.; zlasti pri abstr. subst.: querimonia, odium, dolor, iracundia Ci., dat tibi iustam excusationem Ci., iustus timor Hirt., ira O., metus Ulp. (Dig.); pogosto iusta causa Ci., Ulp. utemeljen vzrok, npr. coniungendae necessitudinis Ci., iuste timere O. po pravici, upravičeno, lacrimae tam iuste cadentes Sen. ph., tanto reprehendi iustius illis H., at hoc ipsum, inquies, inique facis; immo iustissime Ci., ut in hunc transferri iustissime possit Q., ii qui iustissime in utero sunt Gell. popolnoma ob pravem času.
b) pravilen, pravi, reden: altitudo C., iustum iter conficere Ci., iustos annos peragere O., proelium L., iusta ac recta acies L., victoria Ci., numerus L., exercitus L. polnoštevilna, arma L., reditus T., amnis L., eloquentia Ci., volumina Vell., iusto iure L. po vsej pravici, z vso pravico; v abl. n. subst.: ulterius (plus) iusto O., H. več kakor je prav, čez mero = gravius iusto (dolere) O., H., Val. Max., Sen. ph., longior iusto O., praeter iustum Lucr. preveč.

4. subst. iūsta -ōrum, n kar se spodobi, kar komu gre, dolžnost, pravi (pristoječi) običaji, pravi obredi, prave slovesnosti (svečanosti), pravo stanje: servis iusta praebere Ci., omnia iusta solvere Ci. izpolniti, iusta tua Ter. pravica, nisi omnia iusta perceperit (vitis), ad ultimam redigitur maciem Col., iusta militaria L., ludorum Ci., omnia iusta perficere L., iusta piae dare debita terrae Pr. dolžni dar, darilo; zlasti o pogrebnem slavju: iustis funebribus confectis L., iusta exsequiarum Ci., illi more regio iusta magnifice fecerant S., iusta solvere funeri paterno Ci., iusta fratri persolvere Cu., iusta peragere Plin., ad praestanda ei iusta omnes esse coituros Cu., avis positis iusta ferre (dare) O.

jural [džúərəl] pridevnik
zakonit, postaven, praven

juridical [džuərídikəl] pridevnik (juridically prislov)
juridičen, zakonit, praven

justificado zakonit, pravičen, opravičen, upravičen