Franja

zagrm|eti [é] (-im) grmeti erdröhnen, aufdröhnen, losdonnern, zu donnern anfangen

zagrméti to thunder; figurativno to speak in a stentorian voice, to roar (out)

zagrméti se mettre à tonner

zagrmeti nad kom, na koga pester, fulminer, tempêter contre quelqu'un, apostropher quelqu'un violemment, familiarno enguirlander quelqu'un

zagrméti (-ím) perf.

1. impers. tuonare:
zabliskalo se je in zagrmelo lampeggiò e tuonò

2. pren. tuonare, rombare, risuonare:
motor je zagrmel in utihnil il motore rombò, poi tacque
v dvorani je zagrmelo od ploskanja la sala risuonò di uno scroscio di applausi

3. pren. precipitare:
snežni plaz je zagrmel v dolino la valanga precipitò a valle

4. pren. tuonare:
molči, je jezno zagrmel taci, tuonò infuriato

zagrméti -im, zagrmel -ela zagrmjeti (-me-), zatutnjiti, prolomiti se: v daljavi je zagrmelo; topovi so zagrmeli; bobni zagrmijo; zagrmeti na koga, nad kom

zagrméti tronar

zagrmeti proti komu tronar contra alg

zagrméti -ím dov.
1. a tuna, a detuna
2. a trăsni, a bubui

aufdröhnen zagrmeti

búknuti bûknēm
1. zaruliti, zarukati: buknu vo
2. zavpiti, zarjuti: Bojan je prvi buknuo
3. zagrmeti: u dnu bezdna buknu prasak bombe
4. vzkipeti, razjeziti se: buknuti gnjevom
5. vzplameneti: buknula je vatra
6. ekspr. zardeti: zaplakano joj lice buknulo
7. izbruhniti: buknuo je rat, ustanak
8. razvedeti se: po selu je buknuo glas

bumsen zagrmeti, zaropotati; (Geschlechtsverkehr haben) kavsati

dȅrnuti -nēm
1. udariti: dernuti rukom o sto; dernuti nogom u vrata suniti brcniti z nogo v vrata
2. pasti, treščiti: dernuti o kaldrmu
3. zagrmeti: sa grada dernuše topovi
4. malo se dernuše riječima malo sta se sporekla

dētonō -āre -uī (—)

1. z višine (za)grmeti: hic (Iuppiter) ubi detonuit O.

2.
a) nad kom, na koga zagrmeti, na koga navaliti: primi impetus turbo … valido fragore detonuit, d. in subiectos, Sullana tempestas … intra Italiam … detonuerat Fl., cum persecutionis procella detonaret Hier.
b) (z besedami) zagrmeti, zahrumeti: turba patricia detonabit Hier.; z acc. z gromkim glasom izgovoriti: haec ubi detonuit Sil.

3. odgrmeti, nehati grmeti, izdivjati (se), poleči se: Aeneas nubem belli, dum detonet omnis, sustinet V., cum illa dicendi vitiosa iactatio … detonuit Q., refugit, dum detonet ira Val. Fl.

erdröhnen zagrmeti

gȑmnuti -nēm, gŕmnuti gr̂mnēm zagrmeti

grȕhnuti -nēm
1. zagrmeti: topovi gruhnuše
2. udariti
3. napasti: neprijatelj gruhnu svom silom na nas
4. uliti se, privreti: suze joj gruhnuše na oči

in-crepō -āre, k temu (od *increpere) increpuī, increpitum: Ci., šele poklas. increpāvī, increpātum.

I. intr.

1. zašumeti, zarožljati: Mavors clipeo increpat V., Umber increpuit mālis V. zaškriplje (z zobmi), increpuere arma L.; occ.: zakričati, zaklicati, zavpiti: ultro animos tollit dictis atque increpat ultro V.; z in in acc.: in Fulvi similitudinem nominis L. sramotiti se …

2. metaf. oglasiti se, ganiti se, vzbuditi se: quicquid increpuerit, Catilinam timeri Ci. „pri najmanjšem šumu“, simulatque increpuit suspicio tumultus Ci., unde si quid increparet terroris L.

— II. trans.

1. z acc. rei:
a) povzročiti (storiti), da kaj zazveni (zadoni, zabobni, zabuči, zagrmi); prvotno s prolept. obj.: tuba sonitum increpuit V.; prim. increpui hibernum Pl. vzbudil sem zimski vihar; potem z zunanjim obj.: Iuppiter increpuit nubes O., unda (navis) latus i. V. bok ladje, digitis increpuisse lyram O. manūs i. O. ploskati z rokami; occ.: Sabella pectus increpant carmina H. „prodirajo (šumeč) v prsi in jih razganjajo“.

2. (grajajoč) zaklicati komu kaj, očitati, grajati; z acc. pron.: haec in regem increpans abiit L.; z ACI: simul increpante … habere quaestorem ea, quae … L.; s subst. obj.: eorum mollitiem ignaviamque L.

3. z acc. personae
a) zagrmeti nad kom: timeo totus, ita me increpuit Iuppiter Pl.
b) zaklicati komu, (z glasom) spodbuditi (spodbujati) koga: morantes aeris rauci canor increpat V.
c) zarežati, zadreti se, zagrmeti, zaropotati nad kom, zmerjati, (o)zmerjati, ošte(va)ti, psovati, sramotiti, zasmehovati, grajati, porogljivo klicati (kričati) komu ali za kom: Pl., Plin. iun., Suet., Fl. idr., qui C. Caesarem saepe increpuit Ci., cur me flentes potius prosecuti sunt, quam inercpantes retinuerunt? Ci., increpor a cunctis O., maledictis omnes bonos i. S., aliquem i. verbis, clara voce L.; pesn.: boves stimulo incr. Tib. spodbadati, i. absumptum Itym Pr. ali i. suā natā dignum vixisse sororem Pr. z nevoljo tožiti, potožiti se, tarnati. Za glagolom lahko nastopa: ACI: L., finalni stavek: H.; odvisni vprašalni stavek: L.; kavzalni stavek s quod: L. Sklada se tudi z dvojnim acc.: i. aliquem desertorem proditoremque T.; z acc. pron. (poleg acc. personae): num quid increpavit filium? Pl. Pri poznejših piscih se nahaja gen. rei: aliquem avaritiae, segnitiae i. Suet., levitatis et inconstantiae increpitus Ap. grajati radi … , očitati, (ob)dolžiti, (o)kriviti; v pass. z NCI: increpabatur Maxentio favisse Aur.

in-tonō -āre -tonuī (intonātus H.)

1. zagrmeti: hic pater omnipotens ter caelo clarus ab alto intonuit V., intonat polus, fragor V., fragor montium litorumque Amm., partibus intonuit caeli pater ipse sinistris Ci. poet.; pren.: intonuit fortuna O. srdi se = cum deus (cesar) intonuit O.

2. impers. intonat (za)grmi: intonuit laevum (z leve) V., intonuit dicente deā O.

3. metaf. hrup zagnati, zašumeti: silvae intonuere profundae V. so začeli šumeti, Aeneas intonat armis V. rožlja z … , clipeus intonat V., armis intonat urbi Sil. rožlja proti mestu, sonitus scutorum i. Amm.; occ. (o glasu) (za)grmeti, (za)rohneti: hesternā die intonuit vox tribuni Ci., furia intonat voce V., canis ingenti latratu intonuit Plin., Eurus intonat Aegaeo Val. Max., lege, quanto spiritu ingentibus intonueris rebus Sen. ph. beri, s kakim navdušenjem si povzdignil svoj grmeči glas o …

4. trans. grmeč (vršeč) spustiti (spuščati), zagnati v, s prolept. obj. na(d) kaj: clavam superne intonat Val. Max.; z dat.: hiems intonata fluctibus Eois H. ki je grmeč potegnila (= zapihala, zabrila) preko vzhodnih valov; occ. z grmečim glasom povedati, grmeč oglasiti (oglašati) se: cum haec intonuisset L., rigidas intonuisse minas O., Phlegraeos tumultus Prop. opevati brenkaje na citre.

Opomba: Nenavaden cj. pf. intonaverit Paul. Nol. in cj. plpf. intonavisset: Iul. Val.

losdonnern zagrmeti, zabobneti

loswettern zagrmeti

pocìktati pòcikćēm
1. zakričati, zavreščati
2. zacvičati
3. ekspr. zagrmeti: pociktaše te puške tanane, a zaječa gora na sve strane