Franja

zadreti se [é] (zadêrem se) dreti se aufschreien; na koga: (jemanden) anbrüllen, anfahren, anschnauzen

zadréti se (-dêrem se) perf. refl.
zadreti se na koga urlare contro qcn., apostrofare bruscamente qcn.

alaúknuti alàūknēm zadreti se, zakričati

brȅcnuti -nēm
I.
1. odjekniti, zazvoniti: zvonce brecnu
2. ekspr. zadeti: njega brecnuše te riječi
II. brecnuti se
1. zadreti se, obregniti se: brecnuti se na koga
2. trzniti, ustrašiti se: ona se na to pitanje brecnula, kao da mu se nikada nadala nije

dréknuti drêknēm zavpiti, zadreti se, zavreščati, zakričati: dreknuti od bola

in-crepō -āre, k temu (od *increpere) increpuī, increpitum: Ci., šele poklas. increpāvī, increpātum.

I. intr.

1. zašumeti, zarožljati: Mavors clipeo increpat V., Umber increpuit mālis V. zaškriplje (z zobmi), increpuere arma L.; occ.: zakričati, zaklicati, zavpiti: ultro animos tollit dictis atque increpat ultro V.; z in in acc.: in Fulvi similitudinem nominis L. sramotiti se …

2. metaf. oglasiti se, ganiti se, vzbuditi se: quicquid increpuerit, Catilinam timeri Ci. „pri najmanjšem šumu“, simulatque increpuit suspicio tumultus Ci., unde si quid increparet terroris L.

— II. trans.

1. z acc. rei:
a) povzročiti (storiti), da kaj zazveni (zadoni, zabobni, zabuči, zagrmi); prvotno s prolept. obj.: tuba sonitum increpuit V.; prim. increpui hibernum Pl. vzbudil sem zimski vihar; potem z zunanjim obj.: Iuppiter increpuit nubes O., unda (navis) latus i. V. bok ladje, digitis increpuisse lyram O. manūs i. O. ploskati z rokami; occ.: Sabella pectus increpant carmina H. „prodirajo (šumeč) v prsi in jih razganjajo“.

2. (grajajoč) zaklicati komu kaj, očitati, grajati; z acc. pron.: haec in regem increpans abiit L.; z ACI: simul increpante … habere quaestorem ea, quae … L.; s subst. obj.: eorum mollitiem ignaviamque L.

3. z acc. personae
a) zagrmeti nad kom: timeo totus, ita me increpuit Iuppiter Pl.
b) zaklicati komu, (z glasom) spodbuditi (spodbujati) koga: morantes aeris rauci canor increpat V.
c) zarežati, zadreti se, zagrmeti, zaropotati nad kom, zmerjati, (o)zmerjati, ošte(va)ti, psovati, sramotiti, zasmehovati, grajati, porogljivo klicati (kričati) komu ali za kom: Pl., Plin. iun., Suet., Fl. idr., qui C. Caesarem saepe increpuit Ci., cur me flentes potius prosecuti sunt, quam inercpantes retinuerunt? Ci., increpor a cunctis O., maledictis omnes bonos i. S., aliquem i. verbis, clara voce L.; pesn.: boves stimulo incr. Tib. spodbadati, i. absumptum Itym Pr. ali i. suā natā dignum vixisse sororem Pr. z nevoljo tožiti, potožiti se, tarnati. Za glagolom lahko nastopa: ACI: L., finalni stavek: H.; odvisni vprašalni stavek: L.; kavzalni stavek s quod: L. Sklada se tudi z dvojnim acc.: i. aliquem desertorem proditoremque T.; z acc. pron. (poleg acc. personae): num quid increpavit filium? Pl. Pri poznejših piscih se nahaja gen. rei: aliquem avaritiae, segnitiae i. Suet., levitatis et inconstantiae increpitus Ap. grajati radi … , očitati, (ob)dolžiti, (o)kriviti; v pass. z NCI: increpabatur Maxentio favisse Aur.

iskòsiti ìskosīm, iskósiti ìskōsīm
I.
1. pošev, poševno, postrani postaviti, obrniti: iskosi malo tu fotelju; ovu dasku treba da iskosimo uza zid da se penjemo uz nju; ona iskosi telo da bi lakše provukla kukove izmedu naslona od stolica; malo iskosih glavu i ugledah prijatelja
2. iskositi oči grdo pogledati: usred smeha on iskosi oči i poče da grdi
II. iskositi se
1. pošev, počez se postaviti: što si se iskosio tako, te ne mogu da prodem; tako ona viknu i iskosi se prema dućanu
2. postaviti se komu po robu: iskositi se na koga
3. obregniti se, zadreti se, zarežati na koga: kakve pare da dam, iskosi se muž na ženu

isprijèčiti se ìspriječīm se (ijek.), ispréčiti se ìsprēčīm se (ek.)
1. počez se postaviti: ispriječiti se na vratima
2. zastaviti pot: ispriječiti se komu na putu
3. ekspr. zadreti se: oholo se na koga ispriječiti

izàdrijeti ìzadrēm (ijek.), izàdrēti ìzadrēm (ek.)
I.
1. izdreti
2. ucvreti jo: jedva je izadro
II. izadrijeti se zadreti se: izadrijeti se na koga

ìzbrecnuti se -nēm se zadreti se, obregniti se: on se izbrecnu na mene

izdèrati ìzderēm
I.
1. raztrgati: izderati odjeću
2. izderala je grlo vičući tako je vpila, da je vsa hripava
3. pretepsti: još dobro da te nije dao izderati
4. zdrveti, šiniti: izderati na vrancu preko barijere
II. izderati se
1. raztrgati se
2. izdreti se, zadreti se: izderati se na koga
3. ohripeti: noge su mi oslabile, grlo se izderalo, vid popustio

ìzdrati se ìzderēm se, vel. izderi se, ìzdrah se ȉzdrā se, izdrao se izdrala se zadreti se: gazda se nekoliko puta izdrao; izdrati se na koga

ìzdrijeti ȉzdrēm (ijek.), ìzdrēti ȉzdrēm (ek.)
I.
1. iztrgati: izdrije joj silom iz krila dijete
2. raztrgati: žarač mu je izdro kožu; na dnu pisma slova bijahu izdrta
II. izdrijeti se
1. namučiti se, nagarati se: težaci su se izdrli, a nisu imali nikakve koristi
2. zadreti se, zavpiti: on se izdre na me i reče mi da gledam svoj posao
3. ekspr. pobrisati jo, upetati: jaši, pa idi!, ja ću pješke izdrijeti

nàbrecnuti se -nēm se zadreti se: nabrecnuti se na koga, na susjeda

nàbreknuti -nēm zadreti se: nabreknuti na koga

òbrecnuti se -nēm se obregniti se, zadreti se: obrecnuti se na koga

òsjeći se osijèćēm se (ijek.), òseći se oséčēm se (ek.) ekspr. obregniti se, zadreti se: osjeći se na koga

òsupnuti se -nēm se dial. zadreti se: svatko se trese od straha kad se on na koga osupne

òsūti ȍspēm, aor. òsūh ȍsū, ȍsuo ȍsūla, ȍsūt -a
I.
1. obsuti: osuti kamenicama koga
2. razsuti: osuti pletivo
3. izpustiti se: osule ga kraste
4. izstreliti: osuti iz pušaka
5. usuti se, uliti se: osula je kiša
6. osuti drvlje i kamenje na koga zmerjati koga z najhujšimi obtožbami in najgršimi izrazi
II. osuti se
1. obsuti se
2. razsuti se: osula se čarapa
3. izpustiti se: osule mu se ospice po čitavom tijelu
4. osuti se: osulo se grožde
5. posuti se: nebo se osulo zvijezdama
6. razbežati se, osuti se: neprijatelj nas je potisnuo s najvažnije komunikacije, neki odredi su se osuli
7. ekspr. zadreti se, zarežati na koga: Turci ospu se na njega što im se meša u posao

prodèrati se pròderēm se zadreti se: proderati se na koga