-
zoprnost [ó] ženski spol (-i …) die Widrigkeit, (nevšečnost) die [Mißliebigkeit] Missliebigkeit; (odvratnost) die Widerlichkeit
-
zóprnost disagreeableness
-
zóprnost caractère rebutant, dégoût moški spol qu'inspire quelqu'un, quelque chose, ce qu'il y a de désagréable (ali de fâcheux, de contrariant) dans quelque chose, contrariété ženski spol
-
zóprnost (-i) f noia, importunità; disgusto; uggiosità; schifezza; sgradevolezza; ripulsione:
zoprnost glasu la sgradevolezza della voce
čutiti zoprnost do koga provare ripulsione verso qcn.
-
zóprnost ž odvratnost, mrskost
-
zóprnost lo repugnante (do de) ; lo repulsivo (de); contrariedad f
-
adversité [-site] féminin nesreča, nezgoda; zoprnost, nevšečnost, neprijetnost
faire face à l'adversité avec détermination odločno kljubovati nenaklonjeni usodi
garder sa bonne humeur dans l'adversité obdržati svojo dobro voljo v nesreči
-
amāritūdō -inis, f (amārus)
1. grenkost, gorjupost, grenek okus: Varr., Plin., Lact., ciborum amaritudines Ambr.; met. grenkota = grenka snov: circumlinunt papillas suas aliqua amaritudine Aug.
2. pren.
a) zoprnost, neprijetnost: ne amaritudinem semel perceptam etiam ultra rudes annos reformidet Q.; poseb. zoprnost glasu, ki žali uho: vox..., cui Graeci nomen amaritudinis dederunt Q.
b) duševna bridkost, bridko čustvo: cum illarum frons hilaris multis intus amaritudinibus sit referta Val. Max.
c) užaljenost, razdraženost, ogorčenost: amaritudine odii uti adversus aliquem Val. Max. z bridkim sovraštvom preganjati koga, cui sententiae tantum bilis, quantum amaritudinis inest Plin. iun., sine amaritudine pectoris Lamp.; pl. amaritudines Vulg. (Os. 12, 14) ujedljivost, oster značaj.
č) pikrost, žaljivost: verborum Sen. rh., verborum maledictorumque Sen. ph., carminum Plin., decretorum Iust., mendacia et amaritudines Ap.
d) pl. amaritudines Vulg. (Ier. 31, 21) resni premisleki.
-
antipathīa -ae, acc. -an, f (gr. ἀντιπάϑεια)
1. naravna medsebojna zoprnost dveh stvari, antipatija (naspr. sympathia): Plin. (XXXVII, 4, 15).
2. odvračalo: Plin.
-
antipathie [-pati] féminin notranji odpor ali mržnja, zoprnost, nenaklonjenost, neljubost, antipatija
j'ai de l'antipathie pour ce genre de personnes čutim antipatijo do te vrste ljudi
-
aria1 [arja] masculin, familier nevšečnost, zoprnost, neprijetnost, sitnost, skrb
voilà l'affaire réglée, c'est un aria de moins zadeva je urejena, ena skrb manj
-
borrasca ženski spol piš, puh, močan sunek vetra, vihar; zoprnost, nadloga, sitnost
tras la borrasca viene el buen tiempo za dežjem pride sonce
-
contraggēnio m odpor, nenaklonjenost, zoprnost:
di contraggenio, a contraggenio nejevoljno, nerad
-
contratiempo moški spol zoprnost, nadloga, neprijetnost
¡qué contratiempo! kako neprijetno!
-
dēfōrmitās -ātis, f (dēfōrmis)
1. skaženost, spačenost, (iz)nakaženost, grdost, zoprnost: Cels., Val. Max., Q., Suet., corporis Ci., Vell., Sen. ph., insignis ad deformitatem puer Ci., quae res nonnullam afferebat deformitatem N. kar (to) ga je nekoliko kazilo, noscitabatur tamen in tanta deformitate L., d. oris T., Gell.
2. pren. ponarejenost, grdost, nespodobnost, nedostojnost, sramotnost: animi Ci., Sen. ph., illius fugae neglegentiaeque Ci., agendi Ci. nelepo (zoprno) predavanje, ne malā consuetudine ad aliquem deformitatem pravitatemque veniamus Ci. da se … ne privadimo nelepim in nespodobnim telesnim kretnjam, cuius rei deformitas Corn., Val. Max., iudicibus ipsis deformitati est Q. je v sramoto, d. exitūs (Vitellii), flagitiorum T., ludicra d. T.
-
disgusto m odpor; odvratnost; zoprnost
-
disgusto moški spol gnus, zoprnost; nevolja, jeza; neprijetnost; prepir
a disgusto nerad, z nevoljo
dar un disgusto (a) komu jezo (žalost) povzročiti
-
dissociātiō -ōnis, f (dissociāre)
1. razdružitev, ločitev: spiritūs corporisque T.
2. zoprnost, antipatija: corporum Plin.
-
emhêtement [ɑ̃bɛtmɑ̃] masculin, familier neprijetnost, neprilika, nevšečnost, težava, sitnost, skrb, zoprnost
-
esosità f
1. zoprnost
2. skopost
3. pretiranost