Franja

zen [é] moški spol (-a …) das Zen

zēn

A) m filoz. zen

B) agg. invar. zen

zen... gl. tudi zjen...

Zen, das, zen

zén (-a)

A) m filoz. zen

B) zén adj. inv. zen:
zen budizem buddismo zen

zen budizem stalna zveza
(budistična smer) ▸ zen buddhizmus

budizem samostalnik
(vera in filozofija) ▸ buddhizmusPovezane iztočnice: lamaistični budizem, mahajana budizem, mahajanski budizem, tantrični budizem, teravada budizem, teravadski budizem, tibetanski budizem, zen budizem

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

αὐτ-άρκης, αὔταρκες (αὐτός, ἀρκέω) ki sam sebi zadostuje, ki je sam s seboj zadovoljen, ki ne potrebuje tuje pomoči, samostalen, neodvisen, dovolj močan, πρός, εἴς τι; skromen, zmeren, z malim zadovoljen NT. – adv. αὐτάρκως; αὐταρκέστατα ζῆν prav zadovoljno živeti.

βίος, ὁ [Et. idevr. kor. g^wejē živeti; lat. vivo (v iz g^w.), vīta iz vīvita; slov. živ, život, prevoj: goj-iti, vz-gaj-ati; nem. er-quicken, Queck-silber, živo srebró; gršk. še ζῆν iz g^wjē, δίαιτα] 1. življenje, življenska doba, način življenja. 2. a) hrana, živež, imetek; βίον ποιεῖσθαι, ἔχειν ἀπό τινος živeti od česa, ὁ καθ' ἡμέραν βίος navadno, vsakdanje življenje; b) životopis.

βιόω (βίος) [praes. nav. ζῆν; fut. βιώσομαι, aor. ἐβίων. inf. βιῶναι, pf. act. βεβίωκα; pass. βεβίωταί μοι = vixi; adi. verb. βιωτέον] 1. act. živim βίον. 2. med. a) ion. životarim, živim od česa, preživljam se; b) ep. trans. oživljam, ohranim pri življenju, rešim komu življenje τινά.

δίαιτα¹, ἡ [Et. sor. βίος, διαι- iz gwi-jē(i), gl. ζῆν] 1. a) življenje, život, način življenja, obnašanje, občevanje, zmernost (red) v jedi in pijači, dieta; b) hrana, živež. 2. prebivališče, stanovanje δίαιταν ποιοῦμαι, ἔχω prebivam, stanujem.

διαρκής 2 1. popolnoma zadosten ali dovoljen. 2. trajen, trpežen, stanoviten; adv. διαρκῶς, ζῆν εἰς τὸ γῆρας διαρκέστατα tako živim, da imam do starosti dosti živeža.

ἐκ-γίγνομαι d. m. [gl. γίγνομαι, ep. pf. inf. ἐκγεγάμεν, pt. ἐκγεγαώς, plpf. du. ἐκγεγάτην] 1. ep. ion. poet. rodim se komu τινός; pf. izhajam od koga, izviram. 2. oddaljujem se, odhajam τοῦ ζῆν, χρόνος ἐκγίγνεται čas mineva, poteka. 3. impers. = ἔξεστι dovoljeno je, posreči se mi; izpolni se mi kaj, mogoče mi je kaj.

ἐπί-πονος 2 1. trudapoln, težaven, nadležen, žalosten ἁμέρα, λατρεία, μόρος; οἰωνός ki pomenja ali napoveduje stiske, težave. 2. ki prenaša težave, ki naporno dela ἀνήρ. – adv. ἐπιπόνως s trudom, težko, εὑρίσκω, siromašno ζῆν.

εὔ-θῡμος 2 1. dobrovoljen, dobre volje, miren, vesel, srčen. 2. dobrohoten, blagohoten. – adv. εὐθύμως veselo, mirno ζῆν.

ζάω, skrč. ζῶ [Et. iz ζηjω, kor. g^wjē-, ζώω iz g^wjō-jō; sor. βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. ζῇς, ζῇ itd.; fut. ζήσω, -ομαι, aor. ἔζησα, nav. βιώσομαι, ἐβίων; ep. ion. poet. ζώω, ep. inf. ζωέμεν(αι)]. 1. živim, ἀπό, ἔκ τινος ob čem, od česa; sem pri življenju, sem živ; οἱ ζῶντες ljudje; τὸ ζῆν življenje; ζάω τινί živim za koga. 2. sem pri moči, sem krepek, trajam, ostanem v moči ali veljavi νόμοι, μαντεῖα; φλόξ tlim.

Ζεύς [Et. idevr. djēus, voc. Ζεῦ = lat. Ju(piter); idevr. djeu; acc. Ζῆν iz djē(u)m, lat. diem; stvn. Zīo (Ziestag, odtod potvorjeno Dienstag), lat. Juppiter, Dialis, Diana iz Diviana, dies, deus, slov. dan, dne, kor. dejā, svetiti; gršk. δέαται, δῆλος. – Obl. voc. Ζεῦ, gen. Διός, dat. Διί, acc. Δία, ep. Ζῆν, Ζηνός, Ζηνί, Ζῆνα, dor. Ζάν] Kronov in Rejin sin, oče in vladar bogov in ljudi, Ζεὺς πατρῷος perz. bog Ormuzd; Ζεὺς ξένιος varih gostov, σωτήρ kot rešitelj v sili, Ζεὺς χθόνιος, καταχθόνιος = Pluton, Had; μὰ Δία, νὴ Δία pri Zevsu.

λογίζομαι d. m. (λόγος) [fut. λογιοῦμαι, aor. ἐλογισάμην, pf. λελόγισμαι, aor. pass. ἐλογίσθην (vedno s pas. pom.), adi. verb. λογιστέον] 1. računam; a) pre-, zračunam, (se)štejem ὁπλῖται ἐλογίσθησαν, εὑρίσκω λογιζόμενος račun mi kaže, χρήματα εἰς ἀργύριον λογισθέντα po (v) denarju preračunjeno; b) vštejem, zaračunam, pripisujem komu kaj τινί τι, ἐλογίσθη αὐτῷ εἰς δικαιοσύνην štelo se mu je v pravičnost NT, εἰς οὐδὲν ἐλογίσθη prišel je ob veljavo; c) prištevam komu, štejem med kaj εἴς τι, μετά τινος NT, τὸν Πᾶνα τῶν ὀκτὼ θεῶν εἶναι štejem med osem bogov; pos. smatram, imam za kaj τινὰ οὐκέτι ὄντα, τινὰ ὥς τινα, τὶ εἴς τι NT; d) trdno se zanašam na kaj τί, τινά, πλείονας ἡμέρας ζῆν. 2. a) uvažujem, jemljem v poštev, pre-, razmišljujem, preudarjam τί, περί τινος, πρὸς ἐμαυτόν pri sebi, acc. c. inf., ὅτι; b) (po)mislim, menim, gledam na kaj, τὰ συμφέροντα na svojo korist; c) sklepam ἔκ τινος; d) hočem, nameravam, volja me je ἐπισιτιεῖσθαι.

μαστεύω, ep. in poet. ματεύω (μάομαι) 1. iščem, poiščem, preiskujem, poizvedujem. 2. trudim se, prizadevam si za kaj, težim za čim, želim ζῆν.