Franja

vsrka|ti (-m) vsrkavati einsaugen, aufsaugen; aufnehmen, resorbieren

vsŕkati to absorb; to imbibe

vsŕkati, vsrkávati aspirer, humer; absorber

vsŕkati (-am) | vsrkávati (-am) perf., imperf.

1. sorbire; (vdihniti) inspirare, inalare

2. assorbire; (udušiti) soffocare:
vsrkavati vlago assorbire l'umidità
vsrkati zvok soffocare il suono
pren. vsrkati izkušnje drugih accogliere le esperienze altrui, giovarsi delle altrui esperienze
pisati v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom scrivere nella lingua succhiata col latte materno
predstava, knjiga ga je vsrkala vase lo spettacolo, il libro lo aveva preso completamente

vsŕkati -am i -čem usrkati, usrknuti: vsrkati vlago; vsrkana voda

vsŕkati -am dov., погли́нути -ли́ну док., ввібра́ти, вбра́ти вберу́ док., втягну́ти -ну́ док.

vsŕkati -am dov.
1. a suge, a trage în sine
2. a absorbi

absorb [əbsɔ́:b] prehodni glagol
vsrkati; zapraviti
figurativno prevzeti; zaposliti

absorber [-be] verbe transitif vpi(ja)ti, vsrka(va)ti, vsesati, absorbirati; použiti, pojesti, popiti; figuré popolnoma zaposliti ali prevzeti

s'absorber zatopiti se, poglobiti se (dans v)
il absorbe deux litres de vin par jour popije dva litra vina na dan
ce travail m'absorbe beaucoup to delo me zelo zaposluje
toutes mes économies sont absorbées par cette dépense ta izdatek je požrl vse moje prihranke

absorber vsrka(va)ti, vpi(ja)ti, vsesa(va)ti, absorbirati

absorber la atención pozornost vzbujati ali pritegniti
absorber todas las energías vse sile (moči) zahtevati
absorberse (en) poglobiti se (v)

absorbí absórb vt. vpijati, vpiti, vsrkavati, vsrkati, absorbirati

apsorbírati -sòrbīrām, àpsorbovati -ujēm (lat. absorbere) fiz. absorbirati, vpijati, vpiti, vsrkavati, vsrkati

aspirar vdiha(va)ti, vsrkati, vsesati; aspirirati (glas); težiti, prizadevati si, nameravati, potegovati se za

aspiraba a su mano snubil jo je
no aspiro a tanto moje zahteve niso tako velike

assorbire v. tr. (pres. assōrbo, assorbisco)

1. vpiti, vsrkati, absorbirati:
la spugna assorbe l'acqua spužva vpija vodo

2. asimilirati:
i Romani assorbirono la cultura greca Rimljani so asimilirali grško kulturo

3. iti za, požreti:
l'affitto assorbe gran parte dello stipendio za najemnino gre dober del plače, najemnina požre dober del plače

4. zaposliti, zaposlovati:
lo studio mi assorbe completamente študij me popolnoma zaposluje

aufnehmen^*

1. Gäste, in einen Verein, in die Kirche, Zeitung: sprejeti, sprejemati, (einbeziehen) vključiti, in eine Liste: vpisati; Empfindungen, Reize, Licht: zaznavati, Nahrung aufnehmen hraniti se

2. aus dem Darm, Sauerstoff usw.: absorbirati, vsrkavati, vsrkati, črpati, resorbirati, adsorbirati; Gerüche, Feuchtigkeit: navzeti se (vonja, vlage), adsorbirati, privzemati, privzeti (vonj, vlago)

3. (fassen) držati

4. (hochheben) dvigniti, dvigovati, vom Boden, eine Laufmasche: pobrati, pobirati, der Bagger Erdmaterial: zgrabiti; Hund - eine Fährte: slediti (sledi); eine Anregung, Diskussion: prevzeti (pobudo), priključiti se (diskusiji), vključiti se (v diskusijo)

5. Schwingungen, eine Last: prestrezati, prestreči, Kräfte: prevzemati

6. eine Anleihe, Hypothek: najemati, najeti

7. (beginnen) začeti (z)

8. (festhalten) schriftlich: zapisati (si), zapisovati (si), fotografisch: fotografirati, slikati, einen Film, den Ton: snemati, posneti

9. (auffassen) dojemati, dojeti, razumeti in sich aufnehmen sprejemati, asimilirati; es mit jemandem/etwas aufnehmen spoprijeti se z

aufsaugen vsrkati, vsrkavati, vpijati, absorbirati; posesati, vsesati, vsesavati; Kräfte: izčrpati, izčrpavati; Neues: figurativ srkati vase, vsrkavati

bere^*

A) v. tr. (pres. bevo)

1. piti:
beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
bere a garganella nalivati se
bere come una spugna pren. nacejati se
bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
bere alla salute nazdraviti
bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
uova da bere čisto sveža jajca
è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika

2. piti (alkoholne pijače):
offrire, pagare da bere plačati pijačo

3. pren. slepo verjeti:
questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren

4. vpijati, vsrkati:
questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo

5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira

B) m pitje; pijača:
il bere e il mangiare pijača in jedača

bibō -ere, bibī (priličeno iz *pibō, reduplicirane obl. iz indoev. kor. pōi, po, pī, pĭ piti)

1. piti (iz naravne potrebe in ne iz strasti): negavit unquam se bibisse iucundius; numquam videlicet sitiens biberat Ci., nunc est bibendum H., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., qui bibit, arte bibat O., bibere ex fonte Pr., Vitr., ex lacu Vitr., ex eo puteo Hyg., ab amne Mart., ex auro Varr. fr. ali in auro Vulg. ali auro Sen. tr. iz zlate čaše, gemmā V. ali e gemma Pr. iz čaše, okrašene z dragulji, avenis Mel. z ovsenimi bilkami, (alicui) bibere dare Ca., L. idr. ali alicui bibere ministrare Ci. komu piti dati; z acc.: aquam gelidam Ci., calidam aquam cum pipere Cels., vinum H., O. idr., vina Mentoreo opere Pr., Caecubum H., uvam prelo domitam H. iztisnjeno grozdje, vinsko kapljo, vino, nectar H., lac O., medicamentum Varr. fr., Cu., venenum Q., venenum in auro Sen. tr., sanguinem alicuius Ci., aliquid ex vino ali ex aqua castoreum Cels. (v vinu, v vodi), Circae pocula H., tristia pocula Tib., sex cyathos Mart., eandem nutricem Ap. ob istih prsih sesati; v pass.: gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O., pars bibenda servatur O.; occ. pijančevati, popivati, „žlampati“: ab hora tertia bibebatur Ci.; pesn.
a) piti reko (vodo kake reke) = ob reki prebivati (stanovati, živeti): ante... exsul aut Ararim Parthus bibet aut Germania Tigrim V., qui Tiberim Fabarimque bibunt V., qui profundum Danubium bibunt H., Tanain si biberes H., populosque bibentes Euphraten Lucan. (prim.: πίνοντες ὕδωρ μέλαν Αἰσήποιο Τρῶες Hom.).
b) rivus, quem Mandela bibit H. ki ga pije Mandela = ki preskrbuje Mandelo z vodo. V reklih: dare bibere ab summo Luc. (omizju) piti dati od najvišjega do najnižjega, t.j. po vrsti, bibe si bibis Pl. če piješ, pij pišteno = le pij! mandata bibere Pl. med popivanjem pozabiti na naročila, aut bibat aut abeat Ci. (prim. gr. ἢ πῖ τι ἢ ἄπιϑι) ali pij ali odidi! bibere Graeco more Ci., Aus. napi(va)ti komu, bibere ad numerum O. piti po številu let (ki si ga kdo želi), bibere nomen alicuius Mart. izpiti toliko čaš, kolikor je črk v imenu koga, bis deciens solus bibis ali plus quam decies bibis Mart. zapijaš (zapiješ), tako tudi: quod (Philippeûm) bibimus Varr. ap. Non., bibere pro salute alicuius Ambr. napi(va)ti komu na zdravje, nazdraviti (nazdravljati) komu.

2. pren.
a) o stvareh piti, vpiti, (vase) srkati, vsrka(va)ti, (na)pojiti se, močiti se, namočiti (namakati) se, navze(ma)ti se česa: hortus aquas bibit O., sat prata biberunt V. so dovolj namočeni, arcus bibit Pl., V. mavrica pije vodo, hasta (tellus Sil.) bibit cruorem V., amphora fumum bibere instituta H. (ker so ga z vinom napolnjenega hranili v dimu), lanae colorem bibunt Plin.; occ. izsesa(va)ti: e serpente cruorem Sil.,
b) o osebah (telesno in duševno) srkati (vase), vsrka(va)ti, požirati, navze(ma)ti se česa: caelum Luc. zrak vase dihati, maerorem Pl., noctem sermone trahebat infelix Dido longumque bibebat amorem V. je v dolgih vzdihih vsrkavala ljubezen = b. novum ossibus ignem Stat.; pugnas... bibit aure volgus H. dihtivo posluša, bibere aliquid suspensis auribus Pr. ali b. verba auribus O. ali samo b. fida verba O. pazljivo (zvesto) poslušati, fontem Maeonium felici pectore Petr., fuliginem lucubrationum Q., iustitiae haustūs Q., sucum ingenii Q. posrkati in zatreti, errorem cum lacte Prud., mores maternos Cl.

Opomba: Star. inf. pr. act. biber Ca., Tit. fr. — Ker glagol nima supina, nadomešča pt. fut. in pt. pf. s pōtūrus 3 in pōtus 3 (prim. pōtō); šele v zelo pozni lat. se dobita tudi obliki bibitūrus: Vulg., Aug., Cass. in bibitus: Eccl., Cael., Plin. Val.

chupar (iz)sesati, vsrkati; izvleči, (iz)puliti; Mehika kaditi

chupar la sangre a alg. komu kri izsesavati
chuparse shujšati
chuparse los dedos vse prste si oblizniti
no chuparse el dedo paziti se, varovati se, ne si pustiti česa natvesti
¡chúpate ésa! zdaj lahko od jeze počiš!

combibō -ere -bibī (—)

1. intr. piti z drugimi: Sen. ph.

2. trans. vpi(ja)ti, vsesa(va)ti, posrka(va)ti, vsrka(va)ti, vase potegniti (vleči), požreti (požirati): Ca., Col., Plin., Stat., Mart., corpore c. venenum H., combibit ara cruorem O. popije, combibitur (fluvius terrā) O., cogor lacrimas combibere ipse meas O. svoje solze požirati = skrivaj se jokati; s proleptičnim obj.: combibit os maculas O. posrka tekočino in dobi madeže; pren. = navze(ma)ti se česa, temeljito preučiti (preučevati) kaj: quas artes (puer) si, dum est tener, combiberit Ci., c. illapsos per viscera luxus Sil.