Franja

vrh¹ moški spol (-a …)

1. der Gipfel, die Spitze, die Gipfelung; točka: der Gipfelpunkt, Scheitelpunkt; das Haupt; nasipa, jezu: die Krone (jezu Deichkrone, nasipa Dammkrone)
vrh ledene gore die Spitze des Eisbergs (tudi figurativno)
(lestvice Tabellenspitze, glavnega jadra Großsegelkopf, jambora Mastspitze, stranke Parteispitze, gospodarski Wirtschaftsgipfel, zvonika Kirchturmspitze)
konferenca na vrhu die Gipfelkonferenz

2. matematika kota: der Scheitel, der Scheitelpunkt; stožca, piramide: die Spitze

3. geografija gorski: die Bergspitze, der Berggipfel, das Berghaupt, kopasti: die Bergkuppe, der Kogel; (špik) der Pik, das Horn, der Nock

4. drevesa: der Wipfel, Baumwipfel
odsekati vrh drevesu: (einen Baum) abwipfeln
|
do vrha bis oben, poln: randvoll
od vrha do spodaj von oben bis unten, durch-
(zapet z gumbi durchgeknöpft); voll- (oškropiti [vollspritzen] voll spritzen)
na vrhu an der Spitze, obendrauf, obenan, (čisto na vrhu) zuoberst, zualleroberst
na vrhu grebena geografija in Kammlage
moštvo, klub
ki je na vrhu lestvice šport der Tabellenführer
konferenca na vrhu (vrh) die Gipfelkonferenz
krogla na vrhu zvonika der Turmknauf
pogovor na vrhu das Spitzengespräch
srečanje na vrhu das Gipfeltreffen

vrh²

1. česa: oben auf, auf der Spitze von
(mogočno) stati vrh česa: thronen auf

2.
vrh tega darüber hinaus, darüberhinaus, obendrein, zudem
vrh vsega überdies, zu allem [Überfluß] Überfluss

3.
drug vrh drugega/drugega vrh drugega übereinander, v sestavah: übereinander-
(skladati/zložiti [übereinanderschichten] übereinander schichten)

vrh prep.

1. sopra:
vrh hriba sopra il monte
nositi vrh obleke plašč portare il cappotto sopra l'abito
do vrh glave sem jih sit ne ho fin sopra i capelli

2. oltre a:
ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje per aver guidato in stato di ubriachezza fu privato, oltre al resto, anche della patente di guida

3. (v vezniški rabi) inoltre, anche, per di più:
bila je lepa, vrh tega pa tudi pametna era bella e per di più intelligente
pisar. vrh tega arroge, arrogi

vȓh vr̀ha m, mn. vr̀hovi
1. vrh: vrh brijega, sablje, igle, nosa; vrh trokuta, piramide
2. vršič: vrh drveta
3. konec: riječ mu je na vrhu jezika
4. to mi je izašlo na vrh glave tega sem do grla sit, to mi je presedlo
5. sastanak, konferencija, savjetovanje, savetovanje na vrhu sestanek itd. na vrhu, najvišjih zastopnikov, predstavnikov

vrh predl. z rod.
1. vrh, nad: kamen vrh kamena uzraste do neba; orao gnijezdo vrh timora vije; sablja mu vrh glave visi
2. povrh, razen: ima oporu narav, a vrh toga odan je i piću

vŕh¹ (drevesa itd.) top; (gore) summit, peak; pinnacle; apex, pl -es, apices

na vŕhu (zgoraj) on top of, at the top of, atop
z vŕha from the top
na vŕhu lestve at the top of the ladder
vŕh strehe the top of the roof
vŕh glave the top of the head
vŕh gore the top of a mountain
vŕh stene, zidú the top of a wall
vŕh trikotnika the apex of a triangle
konferenca (sestanek) na vŕhu politika summit conference (meeting)
biti na vŕhu drevesa to be at the top of the tree
z vŕha do tal from top to bottom
doseči vŕh to reach the top, tehnika to reach the peak

vŕh² (predlog)

vŕh tega besides, in addition, moreover
vŕh vsega on top of everything, to top everything
vŕh strehe on top of the roof

vŕh sommet moški spol ; (gore) cime ženski spol , pic moški spol , aiguille ženski spol ; (drevesa, strehe) faîte moški spol ; (zvonika) flèche ženski spol , pointe ženski spol ; (nosa) bout moški spol ; figurativno comble moški spol , apogée ženski spol , point culminant, paroxysme moški spol

z vrha d'en haut
vrh tega outre cela, en outre, de plus
povrhu par (ali de) surcroît, en plus
iti na vrh monter
priti na, doseči vrh parvenir à son apogée, atteindre son point culminant (ali son apogée)
na vrhu seznama en tête de la liste
konferenca na vrhu (figurativno) conférence ženski spol au sommet

vŕh (-a) m

1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo

2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice

7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice

vŕh -a i -á m, mn. vrhi -ov i vrhovi -ov
1. vrh: vrh jambora, piramide, ogla, drevesa; vrh vala
2. vrh, vis: vrh gore
vrh planine
3. vinski vrh vinograd
4. vrhunac: priti na vrh; do -a priti
5. vršak, vrh: na -u jezika; razigranost gostov je dosegla vrh; vrh se je odlomil; veselje je prikipelo do -a
6. prav na -u biti
biti najviši; na vrh priti
izroniti; z -a gledati
odozgo gledati; po -u se posušiti
po površini se osušiti; konferenca na -u
konferencija na vrhu; napolniti do -a
napuniti do vrha

vŕh predl s gen. vrh, iznad: vrh tega
osim, sem toga; stojim visoko vrh planin

vŕh (gorski) cumbre f cima f , pico m ; (drevesa) copa f ; fig apogeo m , culminación f ; (slave, moči) cenit m ; ápice m (tudi fig) ; pináculo m

z vrha de lo alto
vrh tega aparte de eso, además, fuera de eso
po vrhu dati dar por añadidura, dar además
na vrhu seznama a la cabeza de la lista
konferenca na vrhu (fig) conferencia f de alto nivel, conferencia (en la) cumbre
priti na vrh llegar a la cumbre

vŕh -a m., верх -у ч., верхі́вка -и ж., верхови́на -и ж., верши́на -и ж., шпиль -я́ ч.

vŕh -a m
1. vârf, creastă: pisc
□ vrh glave creştet
2. vârf; spic
3. culme

valovni vrh stalna zveza
fizika (točka valovanja) ▸ hullámhegy

altitūdō -inis, f (altus)

1. višina, visočina, visokost: muri N., moenium S. fr., L., T., aedium Ci., aedificiorum T., montium Ci., mons magna altitudine C., castra in altitudinem pedum XII vallo fossāque XVIII pedum munire iubet C. z 12 čevljev visokim obkopom in 18 čevljev širokim jarkom, alt. navis C., turris Cu., turrium Plin.; v pl.: montium altitudines Ci.; met. višina = višek, vrh; v sg.: Val. Max.; v pl. (z gen. montium ali brez njega): Ci., ad id fore altitudines, quas cepissent hostes L., quid Alpes aliud credentes quam montium altitudines? L.; pren. vzvišenost, veličastnost: fortunae et gloriae Ci., orationis Ci., animi Ci., L. velikodušnost, humanitatis Val. Max. veličastna dobrohotnost.

2. occ.
a) debelina: pedales in altitudinem trabes C. čevelj debeli hlodi.
b) globokost, globočina: fluminis C., maris Ci., vallis... in altitudinem depressa Hirt. globoko udrta, cavernae in altitudinem depressae Cu., totum (opus) est e saxo in mirandam altitudinem depresso Ci., spelunca infinitā altitudine Ci., speluncarum concavae altitudines Ci.; pren.: in vastiorem altitudinem et velut in profundum invehi L.; pren. umetnost (dar) gospodariti in prikrivati svoja čustva, pritajenost, skritost, namišljena (diplomatska) mirnost: animi Ci., T., ad simulanda negotia altitudo ingenii incredibilis S., in altitudinem conditus T. v sebe umaknjen, zaprt.

altura ženski spol višina, temenišče, vrh; popolnost, izvrstnost; nebeško kraljestvo

altura viva del agua padavine
no estar a la altura de la situación ne dorasti (biti kos) položaju
rayar a gran altura zelo se odlikovati

altus 3, adv. -ē (prvotno pt. pf. glag. alere, potem adj.: „vzrejen“, od tod = „odrasel“, „velik“), in to:

I. (če se meri od spodaj navzgor)

1. visok (naspr. humilis, profundus): mons altus L. ali altissimus C., altus tumulus L., arbor a. Lucr., alta nix H. visok ali debel, altae nives Cu., altissimae ripae C., alta terra, turris Cu., stabula alta ferarum V. = visokorasli (visokodebelni) gozd, altus equo V. visoko s konja, medio est altissima (via) caelo O., se ex altissimo muro praecipitavit Ci., alte in terram cadere Varr. fr. ali samo alte cadere Ci. visoko (z višine) dol, se tollere a terra altius Ci., alte extollens pugionem Ci., puer alte cinctus H. visoko opasan; o človeški rasti: altior illis ipsa (dea) est O. je večja; pren.: altum incedere Sen. ph. glavo pokonci nositi, prevzeten biti (prim.: ošabno nos'jo ti pokonci glave Prešeren), altiorem fieri Ci. vzpeti se na prste = bahati se. O mestih = visoko stremeč, kvišku kipeč: Carthago, Roma, Troia V. (prim. Ἴλιος αἰπεινή Hom.), urbes H.; o morju = širok, širen, odprt: aderant aequore in alto ratibus repentibus Poeta vetus ap. Varr. na širnem morju = na odprtem morju, permensus maria alta velivola L. Andr. ap. Macr. Raztezanje se izraža: z acc.: signum septem pedes altum L.; z gen.: singula latera pedum tricenûm, alta quinquagenûm Varr. ap. Plin., cohors... clauditur altā novem pedum maceriā Col.; z abl. mensurae pri komp.: columella tribus cubitis non altior Ci.; s tenus in gen.: aqua ferme genūs tenus (do kolena) alta L.; subst. neutr. pl.: altiora petrae Cu. višji del.

2. pren. visok: sua virtute in altiorem locum pervenit Ci. se je vzpel na višjo stopnjo, praecipitari ex altissimo dignitatis gradu Ci., Carthago altior Italiae ruinis H. povzdignjena, altior ordo Sen. ph., altissima fortuna Cu. najvišja stopnja (vrhunec) sreče, altissimum maiestatis fastigium Val. Max., altissimae civium dignitates Plin. iun.; subst. neutr. pl.: excelsa et alta sperare L. nadejati se imenitnega in visokega mesta, nimis alta cupere S. po nedosežnem hlepeti, altiora petere S. za višjim težiti, altissima cupere T., altiora meditari Suet., amor in altioribus standi Arn. do višjega mesta, alte ascendere Ci., alte spectare Ci. oči visoko povzdigovati = visoko meriti, za visokim težiti, ingenium altissime assurgit Plin. iun.; occ. visok = visokomiseln, vzvišen, vznesen, veličasten: homo alta mente praeditus Ci. z visokomiselnostjo obdarovan, visokomiseln, qui altiore animo sunt Ci., magnus et altus vir, vir altus et excellens Ci., altus, excelsus, humana despiciens Ci., digna prorsus cogitatio animo tuo, sed altior nostro Cu., altissimum planeque poëticum ingenium Plin. iun., nihil altum, nihil magnificum ac divinum suscipere possunt qui... Ci., neque humilem et abiectam orationem nec nimis altam et exaggeratam probat Ci., alta in senatu sententia Val. Max. pomenljiva, tehtna, artes altiores, altiores disciplinae, altissima eruditio ac prudentia Q., altior prudentia, altissima moderatio Val. Max., altiores litterae Sen. ph., ille dies virtutem Catonis altissime illuminavit Vell. zelo veličastno; pesn.: alto vultu dona reicere H. s ponosnim obrazom = s ponosno prevzetnostjo; kot epiteton bogov, imenitnih oseb in poosebljenih bitij prevzvišen, veličasten: Apollo, Iuppiter V., Caesar H., Roma O.; po rojstvu visok, visokoroden, visokega rodu: Sarpedon V., Aeneas H., inter altissimas condiciones generum eligere Plin. iun. izmed najvišjih krogov; o glasu zvočen, zveneč: altiore voce Cat., altissimus sonus Q.

3. kot subst. neutr. višina, vrh: aedificia in altum edita T., in altum editae arces Sen. ph., quae nervo tormentisve in altum exprimuntur Sen. ph., arcu alta petens V. na vrh mereč, Troes alta tenent V. vrh (zidovja); pren.: ordo (senatorius) quasi... editus in altum Ci., quidquid in altum fortuna tulit, ruitura levat Sen. tr.; occ.
a) nebeška višava, nebo: ex alto... praepes laeva volavit avis Enn. ap. Ci., altum petiere nidis relictis V., Maiā genitum demittit ab alto V., glomerant tempestatem imbribus atris collectae ex alto nubes V., Iuppiter ex alto periuria ridet amantum O., vapor ex alto cadit rursumque in altum redit Plin., surgentia in altum cacumina oleae Q.
b) (visoko =) široko (odprto) morje (= mare ali aequor altum), morje: in alto iactari Ci., in portum ex alto invehi Ci., vela in altum dare L., Auct. b. Afr., V., (naves) in altum provectae C., naves... nisi in alto constitui non poterant C., multum ille et terris iactatus et alto V. po kopnem in po morju, altum tenere V., eminet... in altum lingua, in qua sita est (Cassandrea) L.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens nec reperit locum consistendi Ci., ego in alto vitiorum omnium sum Sen. ph. zibljem se na morju vseh napak.

II. (če se meri od zgoraj navzdol)

1. globok (naspr. summus): gurges, portus, flumina V., ponti maria alta V. globoko morsko valovje, altior aqua C., flumen latissimum atque altissimum C., altissima flumina C., Cu., altus limus Cu., alta fundamenta theatri V., altae stirpes stultitiae, altissimae radices Ci., pectus altum, vulnus altum V., caput abdidit alte V., alte vulnus adactum V., ferrum haud alte in corpus descendisse L., non alte percusso corde sagittā O., nunquam tam alte penetrasse telum... cognoverant Cu., sulcus altius impressus Ci., alte finditur cuneis in solidum via V., repetiti (tracti Sen. ph.) altius gemitus Sen. rh. Raztezanje z acc.: fundamenta bona facito alta pedes V Ca., quinquaginta cubita altum mare Plin., minimum alte pedem Col.; z abl. mensurae pri komp.: lacus XL cubitis altior Plin. iun.

2. pren. globok = trd(en): somnus altus H., L., Cu. ali altior Cu. ali altissimus Sen. ph., quies V., sopor Cu., otium Plin. iun., silentium Sen. ph., silentia alta V., altissimum silentium Q., Amm., tranquillitas altissima Plin. iun., a. oblivio Sen. ph., nox Sen. ph. et tr., Ap. trda, črna, alte conquiesse Afr. fr.; occ. globok =
a) ki je notri (v globini), ki tiči globoko notri v..., ki tiči globoko, notranji: manet alta mente repostum iudicium V. globoko v srcu (κατα φρένα βαϑεῖαν Hom.), premit altum corde dolorem V. globoko v srce, altus gemitus V. globok, ki prihaja iz globoke notranjosti, altiores gemitus Sen. rh., altius malum Cu., altus pudor Plin. iun., timor a. Petr., altior pavor T., altior sollicitudo, altior animi motus Q., penitus atque alte... sententiam legis introspicere Gell., quod verbum altius in eius pectus descendit S., verbum transferre altius Ci. presmelo, altius animis maerere T., haec odia altissime sedent Ps.-Q.
b) tajen, skrit: sin altior istis sub precibus venia ulla latet V., alta dissimulatione premere consilium Cu., altiore concepta consilio Cu., altiorem iracundiam alicuius vereri T.

3. kot subst. neutr. glob(oč)ina, notranjost, dno: ex alto emergere Ci., alto se immergere, in altum praecipitare Cu., alta pelagi V. morske globočine, tranquilla per alta V. mirne globočine, soluta rate in altum (sc. Rhodani) rapi L., in altum concedere Lucr. v notranjost hiše, noter v hišo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animi ciere L., attractus ab alto spiritus V. iz globine prsi, ex alto dissimulare O. globoko, innatans verborum facilitas in altum reducetur Ci. površnost... se bo poglobila, non ex alto venire nequitiam, sed summo, quod aiunt, animo inhaerere Sen. ph.

III. (če se meri v daljavo)

1. ki sega (se razteza) globoko (daleč) noter ali nazaj, daljen: portu se condidit alto V. daleč je prodrl, ex alto luco V. daleč iz loga, longe et alte petitum proëmium Ci. ali oratio alte repetita Ci., altius ordiri ac repetere memoriam Ci. ki sega bolj nazaj, bolj od kraja, bellum altius expedire T. obširneje (natančneje) popis(ov)ati, rem altius perspicere Ci. globlje premišljati, altius persequi aliquid Plin. dalje zasledovati.

2. pren. (časovno) oddaljen, (pra)star: Claudia genus Clauso referebat ab alto O., alto a sanguine Teucri V., alta vetustas Sil. starodavni čas, starodavnost, altior memoria Ci. starejši časi, altius omnem expediam prima repetens ab origine famam V. posegajoč bolj nazaj (t.j. v davne čase).

3. subst. altum -ī, n dalja, daljina: quid causas petis ex alto? V. od daleč, tako tudi: aliquid ex alto appetere Acc. fr. ali repetere Ci.

ápeks m (lat. apex) apeks, vrh

apex množina apices [éipeks, éipisi:z] samostalnik
vrh, teme, vršiček; konica
figurativno višek, kulminacija