Franja

vplivanj|e srednji spol (-a …) na kaj die [Einflußnahme] Einflussnahme, die Beeinflussung (na priče Zeugenbeeinflussung), die Einwirkung (auf)
moteče vplivanje na zakon die Ehestörung
nedopustno vplivanje na volivce die Wahlbeeinflussung
možnost vplivanja die Einwirkungsmöglichkeit
trajanje vplivanja die Einwirkungsdauer

vplívanje (exertion of) influence (na on, upon, over, with)

nedovoljeno vplívanje pravo undue influence

vplívanje (-a) n impatto. influsso, influenza:
medsebojno vplivanje različnih kultur il reciproco influsso di culture diverse

vplívanje s uplivanje, utjecanje, uticanje, uplivisanje

affectiō (adfectiō) -ōnis, f (af-, adficere)

1. delovanje na kaj, učinkovanje, vplivanje: praesentis mali sapientis (objektni gen.) adfectio nulla es Ci. na modrega nič ne vpliva, ga ne gane.

2. met.
a) (kot posledica kakega vpliva) lastnost, stanje: adfectio est animi aut corporis ex tempore aliqua de causa commutatio, ut laetitia, cupiditas, metus... et alia... Ci., animi adfectionem limine mentis carentem nominaverunt amentiam Ci., vitia adfectiones sunt manentes Ci., vitiositas est habitus aut adfectio in tota vita inconstans Ci., virtus est adfectio animi constans conveniensque Ci., ex hac animi adfectione testamenta commendationesque morientium natae sunt Ci. iz takega občutja, firma corporis adfectio Ci. trdna postava, affectio caeli (astrorum) Ci. medsebojna lega (konstelacija), quaedam ad res aliquas adfectio Ci. razmerje do kakih drugih reči.
b) duševno stanje, razpoloženje, volja: rectae animi affectiones virtutes appellantur Ci., aff. tenendi nostra Icti.; occ. α) (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje: Gell., Aug. β) naklonjenost, nagnjenje, ljubezen: laetae audientium affectiones T. vzradostitev poslušalcev, argentum sequuntur nulla afectione animi T. iz nobenega posebnega nagnjenja, simiarum generi praecipua erga fetum affectio Plin., ultra modum verae affectionis humanae fidem Gell.; met. affectiones ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: Cod. Th., Cod. I.

Beeinflussung, die, vpliv (na), vplivanje

contāgiō -ōnis, f (contingere)

1. dotik, dotikanje; vpliv, vplivanje: cum est somno sevocatus animus a … contagione corporis Ci., quibus (animis) fuisset nimia cum corporibus contagio Ci., funestari contionem contagione carnificis veto Ci., c. naturae, rerum Ci.; pren. (o osebah) družabno dotikanje, občevanje s kom: ab omni mentione et contagione Romanorum abstinere L.

2. occ. kužen dotik, okuže(va)nje, nalezenje: Ca., Enn. ap. Ci., Pl., Col., pestifera L., ministeria invicem et contagio ipsa vulgabant morbos L., contagionem luis importare Plin., contagione morbosi pecoris perire Dig.

3. pren. okuže(va)nje nravi = poguben (kvaren, zli) vpliv, slab zgled, sooskrumba: Plin. iun., Fl., Lact., ubi contagio quasi pestilentia invasit S., Tusci fere omnes consciverant bellum; traxerat contagio proximos Umbriae populos L.; pogosto z gen.: c. conscientiae, illius sceleris, aspectūs Ci., imitandi belli Ci. okužljivo hlepenje, belli, criminis, facti dictive, furoris, illius mali L.; v pl.: contagiones malorum, quae a Lacedaemoniis profectae manaverunt latius Ci. zla, ki so prišla od Lakedajmoncev in se širila kakor kuga.

contāgium -iī, n (contingere), pesn. in poklas. beseda za klas. contāgiō; ker contāgiō ni uporabna beseda za daktilski metrum, so si najprej daktilski pesniki uvedli heteroclitum pl. contāgia -ōrum, n, od tod pa poklas. pisci še sg. contāgium (prim.: contagionem esse dicendum, non contagium P. F.)

1. vplivajoč dotik, dotikanje, vpliv, vplivanje: Gell., corporis atque animai mutua vitalis discunt contagia motus Lucr., contagium nimii umoris Plin., feminei generis contagia Mart.

2. occ. kužno (skrunilno) dotikanje, kužen (skrunilen) dotik, okuže(va)nje, nalezenje: nec mala vicini pecoris contagia laedent V., priusquam dira per incautum serpant contagia vulgus V. preden se razpase … kuga, nulla nocent pecori contagia H., contagia morbi Lucr., Sil. ali contagium morbi Cu. nalezljiva bolezen, contagium pestilentiae Plin. ali funestae pestis Cod. Th., agere contagia late O., contagium foedum carnificis Plin. iun.

3. pren. okuže(va)nje nravi = poguben (kvaren, zli) vpliv, slab (kvaren) zgled: aegrae contagia mentis O., contagia scelerum Lucr., cum tu inter scabiem tantam et contagia lucri (= inter scabiem contagiosam lucri) nil parvum sapias H. obdan s kužno, na daleč razširjeno gobavostjo dobičkaželjnosti.

Einflußnahme, Einflussnahme, die, vpliv, vplivanje; Versuch: poskus vplivanja

Einwirkung, die, delovanje, učinek, učinkovanje; vpliv, vplivanje

impatto m

1. fiz. sunek

2. ekst. sunek, udarec, trčenje

3. pren. vpliv, vplivanje:
la televisione ha un forte impatto sui giovani televizija ima močen vpliv na mladino

influence [ɛ̃flüɑ̃s] féminin vpliv, vplivanje; avtoriteta, veljava, ugled

sous l'influence de pod vplivom
sphère féminin, zone féminin d'influence vplivna, interesna sfera (področje)
influences pluriel ambiantes vpliv okolja, okolice
influence prépondérante (politique) pretežen vpliv, premoč
influence réciproque medsebojno vplivanje

influénţă -e f

1. vpliv, vplivanje

2. veljava, ugled, vpliv

influēnza f

1. vpliv, vplivanje:
sfera d'influenza polit. vplivno področje

2. elektr. influenca:
influenza elettrica električna influenca, indukcija

3. pren. veljava, ugled, vpliv

4. med. gripa, influenca

influenzamento m vpliv, vplivanje

influsso m vpliv, vplivanje:
esercitare un benefico, malefico influsso su ugodno, pogubno vplivati na

ingerèncija ž (lat. ingerentia) ingerenca, vplivanje, poseganje v kaj: svjetovnjaci imaju izvjesnu -u u crkvenim stvarima

ingerínţă -e f vplivanje, poseganje, ingerenca

praesentia -ae, f (praesēns)

1. pričujočnost, prisotnost, navzočnost, vpričnost: eorum adspectum praesentiamque vitare Ci., deorum ipsorum saepe (pogostna) praesentiae Ci., praesentiam sui facere Icti. navzoč biti, javiti se, praesentia animi C., Ci. pričujočnost (prisotnost) duha, odločnost, neustraš(e)nost; occ. neposredno delovanje, učinek, učinkovanje, vplivanje, vtis, moč: veri O.

2. sedanjost: in praesentiā Ter., C., Ci., N., L., Cels. za zdaj, hipno, ta hip, ta trenutek, v tem hipu, v tem trenutku; tudi o relat. sedanjosti = za takrat, za tedaj, v tistem času (trenutku), (za) tisti hip (čas), tisti hip (trenutek): Caesar satis habebat in praesentiā hostem rapinis prohibere C.; prim. pod impraesentiārum.

tāctus -ūs, m (tangere)

1. dotik, dotikanje, dotikljaj: salutantum tactu Lucr., adsilientis aquae tactum vereri O., lacessat tactu leonem H., mala tactu vipera V. ki se ga ne sme dotakniti, flamma tactu innoxia V., chordae ad quemque tactum respondent Ci., membra reformidant mollem tactum O., tactu induruit huius O., abstinere tactu V., sanguis tactum non sentit Plin., tactui cedere Arn., tactu fulminis conflagrare Aur., quae tactu, quaeque naribus oculisque indagantur Col.; pl.: lunae tactus Ci., exulcerata et aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., pauca tactu summo transcurrere Amm. površno se dotakniti, omeniti.

2. metaf. učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, delovanje: lunae Ci., caeli V., solis Ci., illorum (sc. librorum) tactu orationem meam quasi colorari Ci.

3. meton. (o)tip, občutek, občutje, čut, čutilo: tactus toto corpore fusus est Ci., habent tactum atque gustatum Plin., res sub tactum cadit Ci. se da občutiti, jo je mogoče občutiti, tactus corporis est sensus Lucr., tactu sensuque omni carere Plin., non tactu ullo capi Ci., quae tactu intumo sentiant Ci.