Franja

Zadetki iskanja

  • vlačugar moški spol (-ja …) der Hurenbock
  • vlačúgar whoremonger

    vlačúgarski whoremonger's
  • vlačúgar débauché moški spol , libertin moški spol, familiarno noceur moški spol ; vagabond moški spol , chemineau moški spol , rôdeur moški spol , trimardeur moški spol
  • vlačúgar (-ja) m

    1. prostituto

    2. puttaniere
  • vlačúgar -ja m razvratnik
  • vlačúgar vagabundo m ; Arg atorrante m
  • bagascione m pog.

    1. vlačugar, kurbir

    2. homoseksualec, peder
  • Hurenbock, der, kurbir, vlačugar
  • lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

    1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
    a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
    b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
    c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
    d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
    e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
    f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
    g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
    h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
    i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

    2. metaf.
    a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
    b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

    3. meton.
    a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
    b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
    c) ročna pilica (žagica): Pall.
    d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).
  • prōstibulum -ī, n (prōstāre)

    I. = προστάς

    1. (o ženski) javna vlačuga, blodnica, prostitutka, cipa, kurba, lajdra: bellum et pudicum vero prostibulum popli! Pl., si apparuisse subito ignotam compererint meretricem aut oppidanae quondam prostibulum plebis vel meritorii corporis veterem lupam Amm., scortum et vile prostibulum Vulg., merces prostibuli Vulg.

    2. (o moškem) kurbir, vlačugar, žigolo (gigolo), moška kurba, prostitut: Arn., prostibula mancipia Lamp.

    II. javna hiša, bordel, kurbišče: Vulg., Isid.
  • puto moški spol vulgarno pankrt; vulgarno vlačugar

    ¡oxte, puto! izgubi se!
  • puttaniēre m

    1. vulg. kurbir, vlačugar

    2. ženskar
  • ribaud, e [ribo, d] adjectif, vieilli razvraten, razuzdan; masculin, féminin vlačugar, -uga; razuzdanec, -nka
  • scortātor -ōris, m (scortārī) kurbir, vlačugar, blodník, razuzdanec, razvratnež, deklačar: VULG., HIER., ubi sunt isti scortatores, qui soli inviti cubant? PL., scortator erit? cave te roget; ultro Penelopam facilis potiori trade H.
  • scortum -ī, n (sorod. s corium, cortex, careō)

    1. koža, usnje: pellem non solum antiqui dicebant scortum VARR., Herculis scortum TERT. Herkulova levja koža (levína).

    2. klas. le metaf. ženska ali moški, ki nastavlja svojo „kožo“ (= svoje telo) = ženska ali moška kurba, kurbir, vlačuga, vlačugar, podržalka, podržalec, blodnica, blodnik, hotnica, hotnik, nastavljalka, nastavljač, predklas. in pesn. tudi ljubica: PL., TER., TIT. AP. NON., H., TIB., PETR., FEST., P. F. idr., quodsi in vino et alea comissationes solum et scorta quaererent CI., scortum vulgare CI., scortum transfugarum unius L., virile scortum AUR.; s pron. m.: scortum ne quis in proscaenio sedet PL.; kot psovka za zajedavca: iuventus nomen indidit Scorto mihi PL.
  • spīntria (spīnthria) -ae, m (beseda verjetno izhaja iz gr. σφιγκτήρ zapiralka, sfínkter (krožna mišica, ki zapira analno odprtino)) neke vrste nemoralnež, kurbir, vlačugar, „nastavljač“, sramodejec (= qui muliebria patitur seque aliis abutendum praebet): tuncque primum ignota antea vocabula reperta sunt sellariorum et spintriarum ex foeditate loci ac multiplici patientia T., sedem arcanarum libidinum, in quam undique conquisiti puellarum et exoletorum greges monstrosique concubitus repertores, quos spintrias appellabat Suet., spintrias monstrosarum libidinum aegre ne profundo mergeret exoratus, urbe submovit Suet, si vir fueris, non ibis ad spintriam Petr., libidinum genera quaedam invenit, ut spinthrias veterum [i]m[per]atorum vinceret Lamp.
  • whoremaster [hɔ́:ma:stə] samostalnik
    prešuštnik, razvratnik, vlačugar

    whoremasterly zvodniški
  • whoremonger [hɔ́:mʌŋgə] samostalnik
    (redko) razvratnik, vlačugar prešuštnik
  • mulierōsus 3 (mulier) žená željan, ves nor na ženske: Pl. (Poen., 1161; v nekaterih izdajah najdemo muliebrosus), homo Afr. ap. Non. ženskar, hunc et ebriosum et mulierosum fuisse Ci. lovač, vlačugar, razuzdanec.
  • putañero vulgarno vlačugarski

    putañero m vlačugar